TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbe obdolženega L. I., njegovega zagovornika in okrajne državne tožilke se zavrnejo kot neutemeljene ter potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v višini 432,00 EUR.

Protispisnost je podana, ko sodišče napačno reproducira dokaz (navedbe prič, listinske dokaze). V primeru, ko se očitek nanaša na napačno presojo teh dokazov, pa gre le za drugačno presojo ugotovljenega dejanskega stanja oziroma za uveljavljanje kritike dejanske presoje dokazov. Obdolženec je zakonske znake očitanega kaznivega dejanja izpolnil, ko mu je oškodovanec na podlagi njegovega lažnivega prikazovanja v škodo svojega premoženja izročil denar v višini 90.000,00 EUR, kar je rezultiralo v nastanku premoženjske koristi v sferi obdolženca in premoženjske škode v sferi oškodovanca. S tem je bilo kaznivo dejanje dokončano. Namen oškodovanca, ki ga je imel ob izročitvi denarja, ne vpliva na dejstvo, da je bil s strani obdolženca preslepljen, s preslepitvijo pa je obdolženec na njegov račun prišel do premoženjske koristi. Primeri naknadnih povrnitev škode niso pomembni niti za ugotovitev o obstoju škode niti za presojo goljufivega namena obdolženca. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo ravno zato, ker mu je bila na podlagi civilnih sodnih odločb obravnavana terjatev že pravnomočno prisojena in izterjana (zgolj) v višini 8.000,00 EUR.