Načrt za izvajanje usmeritev in nalog iz nacionalnega...

2222. Načrt za izvajanje usmeritev in nalog iz nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005

Na podlagi štirinajstega odstavka I. poglavja nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005 (Uradni list RS, št. 31/00) sprejema minister za delo, družino in socialne zadeve, v soglasju s Strokovnim svetom za socialno varstvo,

N A Č R T
za izvajanje usmeritev in nalog iz nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005

I. UVOD

Ta načrt predstavlja izvedbeni akt nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005 (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program), s katerim se določata način in dinamika izvajanja socialno varstvenih storitev in drugih nalog iz nacionalnega programa, ki se financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev. Načrt določa:

-

naloge in aktivnosti pri izvajanju posameznih ciljev in strategij nacionalnega programa,

-

usmeritve in naloge pri dopolnjevanju mrež storitev javne službe ter pri vzpostavljanju in dopolnjevanju mrež dopolnilnih programov,

-

projekte nacionalnega pomena, ki so potrebni za vsebinsko in organizacijsko prenovo področja v skladu z nacionalnim programom,

-

naloge posameznih nosilcev dejavnosti,

-

način spremljanja izvajanja nacionalnega programa.

II. NALOGE IN AKTIVNOSTI ZA URESNIČEVANJE CILJEV IN STRATEGIJ

1. Načela uresničevanja ciljev in strategij

Pri uresničevanju ciljev in strategij socialnega varstva morajo vsi izvajalci nacionalnega programa in vsi nosilci nalog upoštevati zlasti naslednja načela:

-

načelo socialne pravičnosti,

-

načelo solidarnosti,

-

načelo enake dostopnosti, proste izbire in pluralnosti,

-

načelo socialnega vključevanja,

-

načelo izenačevanja možnosti,

-

načelo spoštovanja pravic uporabnikov.

Pri uresničevanju nacionalnega programa je potrebno vpeljati štiri temeljne spremembe:

-

individualizirano financiranje,

-

decentralizacijo načrtovanja socialnega varstva glede na lokalne potrebe,

-

financiranje storitev glede na potrebe in ne glede na ponudbo,

-

povečanje vpliva in sodelovanja uporabnikov.

2. Naloge pri uresničevanju posameznih ciljev in strategij

a) k 1. cilju: izboljšanje kakovosti življenja

V okviru določenih strategij, ki bodo omogočale uresničevanje cilja izboljšanje kakovosti življenja, bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) izvajalo naslednje naloge:

1.

V skladu s svojimi pristojnostmi bo aktivno sodelovalo pri oblikovanju politike Vlade Republike Slovenije in pri sprejemanju razvojnih strategij in zakonskih rešitev na drugih področjih, ki pomembno vplivajo na vzdrževanje in razvijanje ugodnega socialnega položaja prebivalstva in na uresničevanje ciljev nacionalnega programa. Poleg področij, ki sodijo v pristojnost ministrstva, so to še zlasti področja plačne in davčne politike, izobraževanja, stanovanjskega gospodarstva, zdravstva in pravosodja.

V ta namen bo ministrstvo organiziralo občasna medresorska srečanja ministrov, vzpodbujalo oblike in načine projektnega dela strokovnjakov različnih ministrstev ter skrbelo za aktivno sodelovanje zunanjih ekspertov, neposrednih izvajalcev in predstavnikov uporabniških združenj.

Učinke ukrepov in politik na navedenih področjih bo ministrstvo spremljalo v luči izvajanja ukrepov programa boja proti revščini in socialni izključenosti in po potrebi predlagalo njihove korekcije. Ministrstvo bo tudi samo sprejemalo ukrepe, ki naj bi prispevali k zmanjševanju stopnje relativne revščine. Skupaj z drugimi ministrstvi in nevladnimi organizacijami bo ministrstvo še naprej podpiralo in koordiniralo programe ter sprejemalo in predlagalo ukrepe za odpravo vzrokov, ki vodijo v t.i. absolutno revščino, ki pomeni pomanjkanje osnovnih dobrin in storitev, nujnih za zadovoljitev minimalnih potreb po hrani, bivališču, obleki, nujni zdravstveni oskrbi itd.. Prav tako se bo ministrstvo v sodelovanju z drugimi resorji aktivno odzivalo na pojave prikrite revščine, značilne za določene skupine prebivalstva.

2.

V okviru izboljševanja možnosti za kakovostno življenje preko razvojnih in preventivnih programov na področju socialnega varstva bo ministrstvo vsako leto objavilo javni razpis za sofinanciranje razvojnih in preventivnih programov, ki bodo imeli za cilj usposabljanje ljudi za dobre medsebojne odnose, razvoj solidarnosti, uveljavljanje enakih možnosti za oba spola, zagotavljanje enakih pogojev za skupine in posameznike, ki si zaradi prikrajšanosti ali zmanjšane sposobnosti ne morejo sami zagotoviti kakovostnega življenja, sprejemanje različnosti in razvijanje samopomoči.

Ministrstvo bo z vsakoletnim državnim proračunom skrbelo za zagotavljanje sredstev, ki bodo namenjena sofinanciranju preventivnih in razvojnih programov, tako da bo omogočena širitev programov in vključevanje večjega števila uporabnikov.

Posebna skrb po namenjena programom, ki razvijajo in ohranjajo:

-

socialno vključenost,

-

prostovoljno delo,

-

medgeneracijsko sožitje.

Ministrstvo bo kot pomembne dopolnilne dejavnosti sofinanciralo tudi druge preventivne in dopolnilne programe, ki vzpodbujajo zdrave načine življenja in kakovostnega preživljanja prostega časa, ki izboljšujejo možnosti posebej ranljivim skupinam prebivalstva, ki omogočajo čimbolj neodvisno življenje oseb z vsakovrstnimi prizadetostmi, ki vzgajajo za sprejemanje različnosti in so usmerjeni v izenačevanje možnosti za vse. Prednost bodo imeli že uveljavljeni programi, ki bodo zagotavljali spoštovanje načel nacionalnega programa in načel iz poglavja II. tega načrta, ter programi, ki bodo izkazovali inovativnost. Dostop do sredstev za sofinanciranje teh programov bodo imeli tako izvajalci javnega sektorja kot izvajalci nevladnih organizacij in zasebniki.

3.

Ministrstvo bo v okviru rednih nalog Inštituta RS za socialno varstvo poskrbelo, da bodo čimprej zaključene aktivnosti pri vzpostavitvi informacijskega sistema ter da bo javnosti na voljo pregleden sistem spremljanja ključnih kazalcev, s katerimi se lahko pojasnjujejo vzroki in posledice dogajanj na področju socialnega varstva. Na ta način bo ministrstvo sprotno in zanesljiveje spremljalo gibanja na področju družbenega standarda in socialnega položaja prebivalstva, ocenjevalo posamezne elemente, ki določajo kakovost življenja, ter ugotavljalo učinke sprejetih ukrepov. Informacijski sistem, ki ga bo vzpostavil inštitut, bo zagotovil preglednost mreže vseh izvajalcev, ki so financirani ali sofinancirani iz javnih sredstev in bo zagotavljal pretok informacij o posameznih programih. S tem bosta uporabnikom omogočena individualni izbor in večji vpliv.

b) k 2. cilju: zagotavljanje aktivnih oblik varstva

V okviru določenih strategij, ki bodo omogočale uresničevanje cilja zagotavljanje aktivnih oblik socialnega varstva, bo ministrstvo izvajalo naslednje naloge:

1.

Ministrstvo bo pri pripravi programov in ukrepov skrbelo za uveljavljanje usmerjenih preventivnih aktivnosti, namenjenih posebej izpostavljenim skupinam prebivalcev in rizičnim posameznikom. Z raznimi podpornimi programi, s programi socialnega treninga, z usposabljanjem za čimbolj neodvisno življenje, z uvajanjem osebne asistence in spremljevalcev ter z razvijanjem modelov zagovorništva, bo tem skupinam omogočeno, da bodo posamezniki v njih ostali socialno vključeni in bodo aktivno sodelovali pri iskanju rešitev ter pri preprečevanju socialnih stisk in težav, s katerimi se soočajo. To bo mogoče doseči z ukrepi, s katerimi se bo načrtno povečeval delež učinkovite socialne preventive na račun kasnejšega ukrepanja.

Programi socialne preventive za potencialno ogrožene bodo morali biti na voljo vsem posebej izpostavljenim skupinam, zlasti pa:

-

otrokom iz neurejenih družin in s težavami v odraščanju,

-

osebam z zasvojenostmi in njihovim družinam,

-

žrtvam različnih oblik nasilja,

-

osebam s prizadetostmi in z invalidnostjo,

-

mladim, ki se pripravljajo na starševstvo,

-

srednji generaciji pri pripravi na starost,

-

priseljencem in drugim etničnim manjšinam,

-

starejšim osebam in njihovim družinam, ki skrbijo za kakovostno starost svojih članov.

Ministrstvo bo v okviru svojih pristojnosti vplivalo na izvajalce javne službe, da med redne dejavnosti vključijo tudi obvezne preventivne programe za uporabnike iz svojega delovnega področja, obenem pa bo vzpodbujalo tudi druge nove izvajalce preventivnih programov, da se organizirajo za izvajanje takih programov. V okoljih, kjer ne bo nosilcev preventivnih programov, bo moral vlogo vzpodbujevalca prevzeti center za socialno delo.

Prioritete na nacionalnem nivoju bo določal strokovni svet socialnega varstva pri ministrstvu, za določanje lokalnih prioritet pa bo potrebno organizirati različne oblike lokalnih koordinacij.

Izvajanje usmerjenih preventivnih programov bo organizirano kot socialno varstvena storitev v okviru javne službe in kot dopolnilna dejavnost, ki jo bodo poleg javnih zavodov in koncesionarjev izvajali izven okvira javne službe tudi drugi izvajalci, ki svoje programe usmerjajo na rizične skupine prebivalstva. Tistim, ki bodo izbrani na javnih natečajih bo ministrstvo sofinanciralo določene deleže programov in jim zagotavljalo dolgoročnejše sodelovanje. V ta namen bo ministrstvo skupaj z izvajalci in z uporabniškimi združenji pripravilo ustrezna merila za sofinanciranje posameznih vrst programov, pri čemer bo upoštevalo usmeritev, da bo 80% sredstev namenjenih financiranju preventivnih programov za daljše obdobje, 20% sredstev pa bo namenjenih sofinanciranju letnih programov.

2.

Ministrstvo bo skrbelo za to, da bodo medsebojno usklajena in funkcionalno povezana zlasti področja varstva družine, varstva invalidov, aktivne politike zaposlovanja in socialnega varstva. Gre za dejavnosti, ki se dopolnjujejo in tako povečujejo učinkovitost, uporabniku pa zagotavljajo aktivne oblike pomoči. Večina ukrepov je usmerjenih v iskanje možnosti, s katerimi se ohranja ugoden socialni položaj posameznika. V teh programih je denarna oblika pomoči le podlaga za iskanje drugačnih rešitev, ki ne pomenijo socialne izključenosti ali poseg v človekovo dostojanstvo.

Eden od pogojev za aktivno reševanje socialnih stisk in težav na omenjenih področjih je tudi informacijska povezava različnih baz podatkov. Povezave sistemov in baz podatkov so že vzpostavljene tudi z novelami področne zakonodaje.

Enako načelo, da imajo storitve prednost pred denarnimi dajatvami, se zagotavlja upravičencem tudi znotraj socialnega varstva, pri tem je pomemben prispevek socialno varstvene storitve prva socialna pomoč. V okviru te storitve upravičenec dobi informacije o vseh možnih rešitvah njegove stiske in o vseh možnih izvajalcih, ki mu lahko zagotovijo pomoč.

Ministrstvo si bo prizadevalo, da se navedena storitev bolj uveljavi in dobi večji pomen.

3.

Vsakdo, ki nima dovolj sredstev za dostojno preživetje iz razlogov, na katere sam ne more vplivati, ima pravico do dajatev iz naslova socialnega varstva. Na podlagi take usmeritve nacionalnega programa je ministrstvo že sprejelo prve ukrepe, s katerimi naj bi dosegli cilj, da materialna ogroženost ne bi pomenila tudi socialne izključenosti posameznikov. Analize socialnega položaja prebivalstva, zlasti pa dosedanjih prejemnikov socialno varstvenih dajatev, so pokazale na potrebo po spremembah in dopolnitvah obstoječega sistema. Ta naloga je bila realizirana z uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, ki se uporablja od 1. septembra 2001 dalje. Zakon je na novo določil minimalni dohodek, ki mora biti zagotovljen vsakemu posamezniku za preživetje na dostojni ravni ter določil še druge pogoje, ki na drugi strani silijo upravičence, da po svojih možnostih in sposobnostih prevzamejo odgovornost za svojo socialno varnost. V tem smislu bo ministrstvo spremljalo učinke in sprejelo morebitne druge ukrepe, potrebne za polno uresničitev zastavljenega cilja.

Na osnovi analize izvajanja novelirane ureditve denarnih socialnih pomoči bo ministrstvo sprejelo morebitne dodatne ukrepe, s katerimi bo v največji možni meri mogoče uresničiti načelo, da prejemniki denarne socialne pomoči ne morejo biti v boljšem gmotnem položaju kot zaposleni.

4.

Nov pristop k zagotavljanju denarnih socialnih pomoči temelji na novem informacijskem sistemu, ki zagotavlja preglednost ključnih podatkov in gibanj na področju materialne ogroženosti posameznih rizičnih skupin prebivalstva, obenem pa pomeni računalniško podporo za izvajanje zakona. V skladu z zakonom so bile uvedene tudi povezave z informacijskimi sistemi nekaterih ključnih področij, kar omogoča večjo učinkovitost in razbremenjevanje upravičencev.

V tem smislu bo ministrstvo še nadalje razvijalo tehnologijo dela, ki omogoča da upravičenci pridejo hitreje do pravic, na iste podatkovne baze pa bo vezalo še druge pravice iz področja socialnega varstva, kot na primer odločanje o oprostitvah in olajšavah pri plačevanju socialno varstvenih storitev.

c) k 3. cilju: razvoj strokovnih socialnih mrež pomoči

V okviru določenih strategij, ki bodo omogočale uresničevanje cilja razvoj strokovnih socialnih mrež pomoči, bo ministrstvo izvajalo naslednje naloge:

1.

Ministrstvo bo sistematično uvajalo in vzpodbujalo ukrepe, s pomočjo katerih bodo vsem prebivalcem na voljo različne oblike strokovne pomoči pri preprečevanju in pri odpravljanju socialnih stik in težav, ob tem pa bodo na voljo tudi različni programi, ki bodo upoštevali želje in potrebe posameznikov. Strokovna podpora in ukrepanja bodo odvisna od vrste stiske in težave ter od sposobnosti in pripravljenosti sodelovanja uporabnikov. Tako bodo aktivnosti usmerjene v naslednje štiri skupine oblik strokovnega dela:

1.

1. materialna in nematerialna pomoč osebam, ki so v težavah zaradi gmotnih razmer ali so soočene z revščino in drugimi oblikami socialne izključenosti, ker si ne morejo zagotoviti sredstev za preživljanje. Tem osebam bodo na voljo različne storitve in aktivnosti, s katerimi se lahko ponovno vključijo v dostojne oblike življenja, vsem ostalim, ki jim sposobnosti tega ne omogočajo, pa bodo zagotovljene denarne oblike pomoči;

1.

2. usmerjena strokovna podpora osebam, ki imajo težave v medosebnih odnosih ali potrebujejo strokovno podporo za socialno sprejemljivo funkcioniranje. Tem osebam bodo na voljo različne mreže strokovne pomoči profesionalcev in njihovih prostovoljnih sodelavcev, v okviru javne službe ali izven okvira javne službe;

1.

3. organizirano varstvo in socialna oskrba oseb, ki za daljše obdobje ne morejo same skrbeti za svoje pravice ali si ne morejo zagotoviti dostojnega življenja. Tem osebam bodo na voljo različni programi organizirane skrbi v obliki dnevnih, celodnevnih ali občasnih namestitev ter možnosti za podporo v obliki osebne asistence ali pomoči na domu;

1.

4. usmerjena preventiva za druge skupine prebivalstva, ki bo organizirana kot strokovno vodeno usposabljanje in vzpodbujanje za dobre medčloveške odnose, za samopomočno delovanje in za aktivno razvijanje lastnih sposobnosti z namenom, da ohranijo ugoden in napredujoč socialni položaj.

2.

V sodelovanju z izvajalci programov in socialno varstvenih storitev bo ministrstvo skrbelo za:

-

dopolnjevanje obstoječih programov in kapacitet, ki so pogoj za uresničevanje načela enake dostopnosti,

-

prestrukturiranje dela obstoječih programov in kapacitet iz institucionalnih v skupnostne programe in druge prijaznejše oblike, ki so pogoj za uresničevanje načel individualizacije pravic, proste izbire storitev, povečanja neodvisnosti uporabnikov in zagotavljanje njihovega večjega vpliva,

-

uvajanje novih standardov kvalitete, ki bodo prepoznavni v obliki objektivno merljivega zadovoljstva uporabnikov in izvajalcev storitev.

V ta namen bo ministrstvo pozvalo vse izvajalce storitev, da pripravijo natančne programe uvajanja sprememb, kot jih zahteva nacionalni program, na kar bo v okviru dejanskih možnosti določilo prioritete za njihovo uresničitev. Pri vseh novih izvajalcih javne službe (javnih zavodih in koncesionarjih) bo uveljavljena zahteva, da programi že vsebujejo navedena strokovna izhodišča.

3.

Ministrstvo bo pri uvajanju novih programov in pri širitvi mrež skrbelo za enakomeren razvoj posebnih programov za izpostavljene skupine, ki zaradi specifičnih potreb ali zaradi negativnih izkušenj potrebujejo take programe. Posebno prednost bodo imeli programi, namenjeni otrokom in ženskam, ki se srečujejo z nasiljem, invalidom, kronično težko bolnim odraslim osebam, starejšim osebam, ki ne morejo same in neodvisno živeti v bivalnem okolju ter družinam pri skrbi za vzgojo otrok in pri izvajanju vsakodnevnih funkcij.

4.

Ministrstvo bo pripravilo in uveljavilo poseben načrt postopnega individualiziranega financiranja storitev, ki bo neposredno vplival na večjo možnost izbora in na pregleden način ugotavljanja učinkov.

5.

Ministrstvo si bo prizadevalo, da se analizirajo dosedanje izkušnje pri izvajanju vseh socialno varstvenih storitev, na osnovi analize pa se opravijo spremembe standardov in normativov ter zagotovijo pogoji za kvalitetno izvajanje storitev.

d) k 4. cilju: vzpostavitev in razvoj pluralnosti

V okviru določenih strategij, ki bodo omogočale uresničevanje cilja vzpostavitev in razvoj pluralnosti, bo ministrstvo izvajalo naslednje naloge:

1.

Ministrstvo bo skupaj z zunanjimi izvajalci in ob sodelovanju predstavnikov civilnih združenj izdelalo pregleden sistem podpor za nadaljnje uveljavljanje in razvoj nevladnega sektorja, zasebništva in uporabniških združenj. V ta namen bo Ministrstvu za finance predlagalo prilagajanje sistema davčnih olajšav, ki bi v večji meri vzpodbujale donacije in druge oblike prostovoljnega financiranja socialnih dejavnosti, s ciljem, da bi se delež sredstev donatorjev povečal glede na sedanje stanje.

2.

Ministrstvo bo na podlagi gibanj, interesov in ocen nadaljevalo sistem podeljevanja koncesij tako, da bo sledilo dvema načeloma:

(1)

da se uporabnikom praviloma omogoči izbor vsaj med dvema različnima programoma,

(2)

da se za manjkajoče kapacitete, določene v nacionalnem programu, najprej poiščejo primerni koncesionarji, šele nato bo sledila širitev obsega dejavnosti (kapacitet, zaposlenih) obstoječih javnih zavodov. Pri tem bodo upoštevane že predhodno dogovorjene širitve javnih zavodov, vsebovane v potrjenih razvojnih programih.

Da bi zagotovili pri bodočih koncesionarjih na področju institucionalnega varstva sprejemljive cene in konkurenčnost (kakovost) storitev, bo ministrstvo proučilo možnosti ugodnejšega (dolgoročnega) najema posojil za investicije na tem področju oziroma drugih oblik možnosti oblikovanja sprejemljivih cen s pomočjo javnih sredstev.

3.

Ministrstvo bo preko zakonskih in podzakonskih aktov ter sistema financiranja v okviru svojih pristojnosti uveljavilo zahtevo, da bodo na regijskih ali na medobčinskih ravneh vlogo spodbujevalca novih programov in posredovalca informacij prevzeli izvajalci javne službe, vlogo povezovalca teh aktivnosti pa bodo zagotavljali centri za socialno delo kot javni socialno varstveni zavodi. Njihova naloga bo tudi strokovna podpora programom, ki jih bodo vzpostavljali in razvijali izvajalci iz nevladnih organizacij in zasebniki. Postopne spremembe se bodo izvajale tako, da bodo centri za socialno delo postali stičišča različnih izvajalcev in usmerjevalci uporabnikov v različne programe pomoči, njihovo razmerje do okolja bo v podpori tovrstnim aktivnostim na lokalni ravni. V okoljih, v katerih ponudbe izvajalcev ne bodo nudile uporabnikom možnosti izbire, bodo centri za socialno delo, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in z uporabniki, prevzeli tudi vlogo spodbujevalca novih programov in kolikor ne bo drugih izvajalcev, tudi organizirali njihovo izvajanje.

V ta namen bo ministrstvo skupaj s predstavniki izvajalcev iz vseh področij socialno varstvene dejavnosti ter v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in uporabniškimi združenji pripravilo natančnejšo analizo dela na vseh področjih socialne preventive, določilo potrebno kadrovsko zasedbo za izvajanje te naloge ter poskrbelo, da se ustrezno dopolni število izvajalcev. Na tej podlagi bo izdelana tudi natančnejša klasifikacija nalog socialne preventive, kar bo omogočilo dopolnitev programa t.i. socialne baze podatkov kot dela enotnega informacijskega sistema socialnega varstva.

4.

Ministrstvo bo omogočilo pripravo posebnega eksperimentalnega projekta, ki naj bi predstavljal model, po katerem bi javni zavodi oziroma koncesionarji, pod določenimi pogoji lahko oddajali v izvajanje posamezne faze ali posamezne storitve iz okvira javne službe tudi drugim izvajalcem (nevladne organizacije in zasebniki), ki so si pridobili le dovoljenje za delo.

Na podlagi take “podpogodbe“ bi le-ti izvajali storitev na osnovi veljavnih standardov in normativov po navodilih in pod nadzorom javnega zavoda ali koncesionarja.

5.

Ministrstvo bo kot pomembne dopolnilne dejavnosti sofinanciralo tudi druge dopolnilne programe, ki jih razvijajo in izvajajo različne nevladne organizacije in društva. Gre za programe, ki navajajo na zdrave načine življenja, ki izboljšujejo življenjsko kondicijo posebej ranljivim skupinam prebivalstva, omogočajo čimbolj neodvisno življenje oseb s posebnimi potrebami, vzgajajo za sprejemanje različnosti ter izenačujejo možnosti za vse.

Prioriteta pri sofinanciranju teh programov bo njihova uveljavljenost, spoštovanje načel iz II./1. točke in inovativnost.

6.

Ministrstvo bo tudi zagotovilo, da bodo različni izvajalci povezani v enovit sistem socialnega varstva, ki bo uporabnikom omogočal informacije o vseh možnih oblikah pomoči in s tem možnost izbire. V ta namen bo vzpostavljen enovit informacijski sistem socialnega varstva na nacionalni ravni, ki ga bo v okviru permanentnih nalog izvajal inštitut

7.

Ministrstvo bo zagotovilo pogoje za uvedbo individualiziranega financiranja storitev in bo v dogovoru s posameznimi izvajalci pripravilo pilotni projekt poskusnega plačevanja storitev na podlagi individualnih naročilnic ali omogočanja uporabnikom, da sami razpolagajo z delom sredstev, ki so namenjena plačilu storitve.

e) k 5. cilju: oblikovanje novih pristopov za obvladovanje socialnih stisk

V okviru določenih strategij, ki bodo omogočale uresničevanje cilja oblikovanje novih pristopov za obvladovanje socialnih stisk, bodo dobili posebno mesto programi, ki ponujajo ljudem prijaznejše načine strokovnega dela, ki vzpodbujajo ljudi v stiski pri iskanju vseh možnih rešitev, ki dajejo prednost ohranjanju socialne vključenosti, ki upoštevajo posameznika in njegove posebne potrebe in ki razvijajo enakopraven odnos med strokovnjakom in uporabnikom. V zvezi s tem bo ministrstvo izvajalo naslednje naloge:

1.

Ministrstvo bo načrtno vzpodbujalo in podpiralo nove programe, katerih namen bo odzivanje na spremembe socialnega položaja prebivalstva, uvajanje novih metod dela in prispevek k razvoju stroke. Ministrstvo bo vsako leto sofinanciralo vsaj en pilotni projekt, ki bo prispeval k oblikovanju novih pristopov za obvladovanje socialnih stisk, ter poskrbelo, da bo po ugodni oceni in na podlagi pričakovanih učinkov, uvrščen med seznam rednih ali priporočljivih dejavnosti vseh izvajalcev. Izbor projektov bo opravljen na podlagi prioritet, ki jih bo določil strokovni svet, pri čemer bo pomembno, da bodo pilotni projekti potekali v različnih okoljih oziroma regionalnih okvirih.

2.

Ministrstvo bo namenjalo posebno skrb za redno dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. V ta namen bo sodelovalo s Socialno zbornico Slovenije pri načrtovanju in izvajanju najrazličnejših programov ter redno zagotavljalo sredstva, ki zbornici zagotavljajo izvajanje te naloge. S spremembami v zakonskih in podzakonskih aktih bodo vzpostavljeni novi in dodatni motivacijski mehanizmi, ki naj bi spodbujali strokovni napredek vodilnega osebja in vseh zaposlenih, razvoj posebnih interdisciplinarnih študijskih programov ter druge mehanizme za razvoj novih oblik dela. S povečevanjem sredstev za izobraževanje strokovnih delavcev bo spodbujan tudi razvoj novih poklicev, ki se bodo vključevali v dejavnost socialnega varstva, predvsem za posamezne vsebine dela, za katere ni mogoče zagotoviti usposobljenih izvajalcev v okviru splošnih izobraževalnih programov.

Za vse izvajalce socialno varstvene dejavnosti bo uveljavljen koncept vseživljenjskega učenja v učečih se organizacijah. Vlaganje v izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje direktorjev, strokovnih vodij, strokovnih delavcev, strokovnih sodelavcev in drugih zaposlenih na področju socialnega varstva, predstavlja dolgoročno investiranje v razvoj dejavnosti. Pri tem bodo imeli posebno prioriteto programi specializacij, posebni moduli usposabljanja s prakso, programi novih znanj in novih pristopov in drugi programi.

Skladno s strateškimi usmeritvami Slovenije in njenim vključevanjem v evropske povezave je potrebno razvijati projekte oblikovanja nacionalnih standardov strokovnih znanj in spretnosti za razvijajoče se poklice tudi na področju socialnega varstva. V skladu z zakonom bo strokovna opravila za te aktivnosti vodila Socialna zbornica Slovenije.

3.

Socialna zbornica Slovenije bo v okviru zakonskih pooblastil v sodelovanju z zunanjimi institucijami pripravila in izpeljala načrt uvedbe supervizije za večji del strokovnih področij, izvedla postopek javnega razpisa za podelitev ustreznih licenc supervizorjev in druge postopke, ki so v skladu s splošnimi akti zbornice potrebni za organizacijo in izvedbo te dejavnosti.

4.

Ministrstvo bo vzpodbujalo in uvajalo projekte za spodbujanje sistema poslovne uspešnosti in poslovne odličnosti vseh izvajalcev. V ta namen bo pozvalo vse poslovne skupnosti izvajalcev, da čimprej opredelijo strateške cilje razvoja na svojem področju in določijo kriterije za določanje kvalitete dela v posameznih dejavnostih, ki bodo predstavljali podlage za izdelavo nacionalnega modela odličnosti.

Ob tem bo ministrstvo opravilo tudi analizo veljavnega sistema podeljevanja nagrad in priznanj ter ga po potrebi korigiralo tako, da bo dan večji poudarek dosežkom, ki pomenijo prispevek k razvoju stroke.

5.

Ministrstvo bo pozvalo tudi izobraževalne ustanove, ki izobražujejo strokovnjake za delo na področju socialnega varstva, da pri izvajanju izobraževalnih programov v večji meri vzpodbujajo inovativnost in nove pristope, ki temeljita na znanstvenih spoznanjih in izkušnjah teorije in prakse, ter da programe izobraževanja bodočih strokovnjakov sproti prilagajajo novim potrebam.

6.

Posebej se kaže potreba po tesnejši funkcionalni povezanosti izvajalcev socialno varstvenih in zdravstvenih storitev, ki se organizirajo na lokalni ravni, zato bo ministrstvo predlagalo resornemu ministrstvu za zdravje vzpostavitev novih oblik sodelovanja tudi pri neposrednem reševanju socialno-zdravstvene problematike posameznih skupin prebivalstva.

III. USMERITVE IN AKTIVNOSTI PRI DOPOLNJEVANJU MREŽE JAVNE SLUŽBE

a) Splošne smernice za organiziranje in dopolnjevanje mreže

Za uresničitev ciljev nacionalnega programa bo potrebno doseči tudi strukturno, organizacijsko in vsebinsko prenovo posameznih dejavnosti socialnega varstva ter dograditev obstoječe mreže javne službe. Pri tem bodo morali vsi nosilci nalog upoštevati temeljna načela, s katerimi bo mogoče zagotoviti:

-

enako dostopnost do storitev,

-

pluralizacijo izvajalcev in programov,

-

možnost izbire za uporabnike,

-

enako kvaliteto opravljenih storitev za vse uporabnike.

V okviru gornjih načel bo ministrstvo zagotovilo podlage in sprejemalo ukrepe, ki bodo omogočali:

1.

da bodo imeli pri nadaljnjem razvoju obstoječe mreže javne službe iz pristojnosti države, poleg javnih socialno varstvenih zavodov, pomemben delež tudi koncesionarji;

2.

da bodo izven okvira javne službe mrežo storitev dopolnjevali različni izvajalci, ki bodo pridobili dovoljenje za delo;

3.

da bo mreža izvajalcev socialno varstvenih storitev sestavljena iz izvajalcev javnega sektorja, izvajalcev nevladnih organizacij in iz zasebnikov,

4.

da se bodo standardi in normativi za izvajanje javne službe razvijali v smeri, ki bo zagotavljala kvalitetne storitve za uporabnike,

5.

da se uveljavijo in razvijejo evalvirani modeli dobre prakse.

Nadaljnje dograjevanje mrež socialno varstvenih dejavnosti iz okvira javne službe bo upoštevalo naloge iz II. poglavja c) in d) točke.

b) Splošne smernice za vsebinsko prenovo posameznih mrež

Glede na dejstva:

-

da večina obstoječih mrež v okviru javne službe izhaja iz modelov, ki so bili uveljavljeni po prejšnjem sistemu socialnega skrbstva;

-

da je obstoječi sistem socialno varstvenih storitev na novo uveden na podlagi premalo utemeljenih analiz možnih učinkov,

-

da se veča pomen in vloga uporabnikov storitev, njihovih združenj, civilne družbe in strokovne javnosti,

-

da so posamezne stroke uveljavile nova spoznanja pri delu z ljudmi, s težavami ali s posebnimi potrebami,

-

da želimo uveljaviti na področju socialnega varstva nekatere nove na uporabnike usmerjene vrednote, ki so značilne za moderne demokratične sisteme, se kaže potreba po tem, da ponovno ocenimo tudi nekatere vsebinske rešitve pri izvajanju posameznih storitev, zlasti še v luči usmeritev in ciljev, ki jih določa nacionalni program.

Ministrstvo bo zato skupaj z izvajalci storitev poskrbelo, da bodo načrtovani cilji in sprejete strategije dobile mesto v razvojnih programih vsakega od izvajalcev. V ta okvir sodijo zlasti prizadevanja za uresničitev naslednjih usmeritev:

-

deregulacija dosedanjih modelov pri zagotavljanju storitev in uvajanje novih vsebin,

-

načrtno prestrukturiranje dela obstoječih kapacitet v nove, uporabnikom prijaznejše oblike, zlasti v skupnostne in izveninstitucionalne programe, ki dopuščajo večjo avtonomnost posameznikom,

-

uvedba modelov individualiziranega plačevanja storitev tako, da bo plačilo zagotovljeno uporabniku in ne izvajalcu storitve,

-

premik iz sistema ponudbe storitev na sistem povpraševanja po storitvah,

-

ugotavljanje potreb posameznega uporabnika in uveljavljanje individualnih načrtov reševanja socialne stiske in težave,

-

opolnomočanje uporabnikov za to, da bodo enakovredno sodelovali s strokovnjaki,

-

metode nudenja pomoči nadomestiti z metodami podpore uporabnika,

-

seznanjanje uporabnika z njegovimi pravicami in načini za njihovo uveljavljanje ter z možnostmi in postopki v zvezi z ugovori in pritožbami,

-

institucionalizirati vpliv uporabnikov na lokalni in državni ravni ter poskusno pričeti z ustanavljanjem lokalnih akcijskih skupin,

-

zagotoviti multidisciplinarno obravnavo zahtevnejših stisk in težav in supervizijo strokovnega dela ter zagotoviti pogoje, da bosta obe dostopni tudi tudi izvajalcem z manjšim številom strokovnih delavcev,

-

organizirati trajnejše cikle usposabljanja strokovnih delavcev za nove pristope,

-

spremljati kakovost opravljenega dela ter vzpostavitev mehanizmov t. i. notranje kontrole.

Na podlagi splošnih usmeritev bodo izvedene konkretne aktivnosti za posamezne storitve.

c) Mreže posameznih storitev

1.

storitev: socialna preventiva

1.

1. Stanje in predlagane rešitve

Socialno preventivo je potrebno natančneje strokovno in vsebinsko opredeliti ter jo posebej določiti v okviru standardov in normativov tako, da bosta jasni in obenem ločeni dve njeni funkciji:

-

vzpodbujanje, organiziranje in vodenje skupnostnih akcij, v katerih se prebivalci lokalnih skupnosti usposabljajo za kvalitetno življenje, za dobre medčloveške odnose, za uveljavljanje socialne pravičnosti in strpnosti, za uveljavljanje in razvoj svojih sposobnosti ter za medsebojno pomoč,

-

koordiniranje in vodenje različnih usmerjenih programov, s katerimi se preprečujejo socialne stiske in težave potencialno ogroženih posameznikov, družin in posebnih skupin prebivalstva. Programi so prilagojeni posameznim oblikam kriznih življenjskih situacij, v katerih bi se lahko znašli posamezniki, družine in posebne skupine prebivalcev, če ne bi bili deležni organizirane podpore in samopomoči.

1.

2. Izvajanje storitve

Skupnostne akcije, v katerih se prebivalci lokalnih skupnosti usposabljajo za kvalitetno življenje, za dobre medčloveške odnose, za uveljavljanje socialne pravičnosti in strpnosti, za uveljavljanje in razvoj svojih sposobnosti ter za medsebojno pomoč, lahko organizirajo in vodijo različni nosilci (javni socialno varstveni zavodi, nevladne organizacije in zasebniki), ki so registrirani za tovrstne dejavnosti in zagotavljajo ustrezno usposobljene kadre za neposredno delo z uporabniki. Koordiniranje programov različnih skupnostnih akcij zagotavlja krajevno pristojen center za socialno delo, v okviru izvajanja storitve socialne preventive.

Usmerjene programe, s katerimi se preprečujejo socialne stiske in težave potencialno ogroženih posameznikov, družin in posebnih skupin prebivalstva, ki bi se lahko znašli v kriznih življenjskih situacijah, če ne bi bili deležni organizirane podpore in samopomoči, organizirajo in izvajajo kot socialno varstveno storitev javni socialno varstveni zavodi in koncesionarji, v katerih delovno področje sodi ključna problematika uporabnikov.

2.

storitev: prva socialna pomoč

2.

1. Stanje in predlagane rešitve

Prva socialna pomoč se je kot splošna in samostojna storitev uveljavila pri strokovnem delu v centrih za socialno delo, pomembna pa je tudi pomoč uporabnikom v okviru različnih specializiranih programov. Centri za socialno delo so pri tem uspeli uveljaviti model “prvega srečanja in informiranja“ ter “usmerjevalca v različne programe“. Dosežen je pomemben cilj: uporabniku so predstavljene različne možnosti pomoči pri razreševanju njegove socialne stiske ali težave, med katerimi lahko izbira. Centri za socialno delo so do sedaj edini izvajalci te storitve v okviru javne službe.

Poleg centrov za socialno delo izvajajo iste ali podobne naloge tudi drugi izvajalci, zlasti nosilci specializiranih programov. Med pomembnejše sodijo:

-

programi za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju,

-

programi za osebe s težavami zaradi odvisnosti,

-

programi za osebe, ki so bile žrtve kaznivega dejanja, nasilja ali zlorabe,

-

programi za osebe s posebnimi potrebami,

Načrt za izvajanje usmeritev in nalog iz nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005

Časovnica