TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. P. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani se ne sprejme v obravnavo.

Senat sodišča, ki odloča o podaljšanju pripora, mora v fazi preiskave ob vsaki odločitvi znova preizkusiti, ali obstoji utemeljen sum. Kriteriji za presojo bodo praviloma podobni kriterijem presoje na podlagi 4. točke prvega odstavka 181. člena ZKP. Po teh kriterijih pride do ustavitve postopka, kadar sploh ne bo dokazov, da je dejanje storjeno ali da je dejanje storil obdolženi ali če bodo le takšni dokazi, ki tak sklep izključujejo. Kadar obstojijo nasprotujoči si dokazi, se zunajobravnavni senat tudi pri odločanju o priporu v njihovo oceno ne more spuščati, ker je to predmet presoje razpravljajočega sodišča na podlagi neposredno izvedenih dokazov na kontradiktorni glavni obravnavi. Po določbi drugega odstavka 355. člena ZKP mora sodišče vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje storiti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Odločitev razpravljajočega sodišča mora imeti tisto stopnjo gotovosti, ki je zunaj vsakega dvoma. Presoja, ki jo opravi zunajobravnavni senat ob odločanju o priporu v času preiskave in ob vložitvi obtožnice, pa ne temelji na "gotovosti zunaj vsakega dvoma". Dokazi se v preiskavi šele zbirajo in ob njenem zaključku bo nastopila presoja o tem, ali so dokazi takšni, da opravičujejo utemeljen sum - ne pa še, ali opravičujejo nedvomno sklepanje, da je obdolženec storilec kaznivega dejanja in ali je zanj tudi kazensko odgovoren. Ker izpodbijanim odločitvam sodišč ni mogoče očitati, da niso ugotovila obstoja utemeljenega suma na podlagi objektivno - subjektivnega merila razumnega človeka in ker jim tudi ni mogoče očitati, da niso ugotovila drugih z Ustavo in zakonom določenih pogojev za poseg v pritožnikovo osebno svobodo, s podaljšanjem pripora ni bila kršena pritožnikova pravica do osebne svobode. Zgolj zaradi poteka roka, v katerem zakonodajalec ni izpolnil obveznosti odprave protiustavnosti, ki jo je ugotovilo v postopku za oceno ustavnosti 3. točke drugega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku Ustavno sodišče, sodišče s podaljšanjem pripora ni kršilo pritožnikove pravice do osebne svobode. Ker je sodišče izvedlo številna procesna dejanja, ki so bila potrebna zaradi narave in značilnosti tega kazenskega postopka proti devetim obdolžencem, sodišču zaenkrat ni mogoče očitati, da pri opravljanju procesnih dejanj ni ravnalo, zaradi dejstva, da je pritožnik v priporu, posebej hitro in skrbno.