TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornikov obsojenega V.Š. za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba za tega obsojenca - za obsojenega K.G. pa po uradni dolžnosti glede dejanj pod II. izreka sodbe sodišča prve stopnje - spremeni tako, da se obsojenca po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

o p r o s t i t a o b t o ž b e ,

da sta z namenom, da bi izpodkopavala oblast delovnega ljudstva, širila propagando proti državi in družbeni ureditvi in proti političnim in gospodarskim ukrepom ljudske oblasti, s tem da sta:

1) K.G.

a) dne 1. maja 1951 v pridigi na V. izjavil: "Današnji napredni svet nima nič važnejšega in potrebnejšega dela kot je boj proti križu. Vero iztrgati ljudem iz srca pa bo vse dobro in vsega dovolj. Uspeh tega pa vidimo zadosti očitno, saj ni treba iti bogvekam po svetu, kar okoli sebe se ozrimo, pa bomo videli kam je svet privozil s svojim bojem proti križu. Kje je tisti tolikokrat obljubljeni raj na zemlji? Kje je tisti tolikokrat napovedani natančno planirani dvig življenjske ravni?"

b) v času od osvoboditve 1945 dalje pri raznih pridigah v cerkvi v Ž. izjavil, da gotovi ljudje so zapustili boga ni cerkev samo zaradi ohranitve službe in da naj ljudje kljub temu, če bi bile posledice, zaradi tega ohranijo vero, s čimer je hotel reči, da v naši državi vera ni svobodna in na ta način pri ljudeh vzbuditi sovraštvo do današnje ljudske oblasti;

c) v pismu, ki ga je pisal 2. januarja 1952 župniku V.G. v P. pri P. o ljudski oblasti na sovražen način, opisal ukrep oblastvenih organov napram njemu in njegovemu kaplanu V.Š., s tem, da mu je pisal, da sta bila s kaplanom neupravičeno upravno kaznovana in da je oblast hotela s tem doseči, da bi fara ravno za praznike ostala brez duhovnikov, a jim ni "ratalo", ker sta se oba pritožila in tako "arest" vsaj za nekaj časa zavlekla, da pa uspeha od pritožbe ne pričakujeta nobenega, ker ga še nobena njuna pritožba ni imela, da bo tudi on poskušal zdravljenje v "arestu" in bo s tem zrastel v očeh B., če bo zaprt in da bo potem tudi on v njegovih očeh "ta pravi" kakor župnik G.;

č) v svojem pismu istemu župniku dne 2.1.1952 tendenciozno poročal o incidentu s škofom Vovkom v Novem mestu in na koncu pisma v tej zvezi z besedami "prekrasni izgledi za našo bodočnost, kaj ne?" hotel reči, da oblast preganja duhovnike;

d) v pismu istemu župniku dne 9.4.1952 tendenciozno poročal o dogodku, ki se je ob priliki demonstracije za Trst dogodil v Ljubljani v kavarni Slon z nekim ameriškim vojakom po rodu Slovencem in v zvezi s tem ob koncu pristavil, da se tako širi glas o socialistični svobodi bolj in bolj po svetu, s čimer je hotel reči, da v naši državi ni svobode.

2) V.Š. in K.G. skupno pri cerkvenih pogrebih v času od osvoboditve dalje tako, da so verniki slišali, stalno molila za vojnega zločinca škofa G.R.

3) V.Š. sam pa s tem, da je:

a) v pismih župniku V.G. v P. pri P. o ljudski oblasti v sovražnem in zasmehovalnem tonu poročal o upravnih kaznih, s katerimi sta bila kaznovana on in soobdolženi K.G. in sicer: v pismu z dne 24.12.1951, da vsak teden dobi od oblasti kakšno priznanje, kar vse skupaj znese 17.500,00 din nagrade in 50 dni dopusta s popolno oskrbo, da je soobtoženi K.G. dobil 30 dni dopusta, da je zadnjega decembra spet povabljen v Novo mesto, ker bo spet dobil kaj denarne nagrade, ali dopust, ali pa oboje in da bi G., če bi bil tukaj ob vseh svetih dobil tudi najbrž dopust. V pismu z dne 7.4.1952, da z dekanom še nista šla na dopust, da ne ve kdaj bo na vrsti ter da ima dekan G. 10 dni, on sam pa 20 dni, ker je imel tudi na M. eno procesijo;

b) da je v referatih, ki jih je imel v letu 1950/51 na dekanijskih konferencah v Ž. govoril o današnjih razmerah, v katerih naj bi živel naš "prizadeti" narod in jih primerjal z razmerami v katerih je živel izraelski narod, da so današnje razmere vzrok za še večjo vnemo in žrtve duhovščine in da je krščanski nauk preganjan;

s čimer naj bi storila: obsojeni K.G. z dejanji pod 1) točke a),b),c),č) in d), obsojeni V.Š. pa z dejanji pod 2) in 3 točki a) in b) vsak eno kaznivo dejanje sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ-51.

Po 98.a členu v zvezi s 1. odstavkom 96. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 95. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenega V.Š. in potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov proračun.

Obsojenčeve molitve za škofa Gregorija Rožmana, ironiziranje upravnega kaznovanja, ki so ga bili deležni duhovniki, biblične prispodobe, ki jih je v referatih na dekanijskih konferencah uporabljal obsojenec, tudi po takratni zakonski določbi ne presegajo dovoljenega izražanja mnenj, stališč, ocen ali prepričanj, in niso bile take, da bi bile sposobne izpodkopati, torej uničiti same temelje oblasti delovnega ljudstva kot objekta varstva kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ-51.