TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornikov obsojenega M. C. se delno ugodi in se glede obsojenega M. C. sodba sodišča prve stopnje glede kaznivega dejanja, opisanega pod točko 3) izreka, spremeni v pravni opredelitvi, določeni enotni kazni in izrečeni enotni kazni tako,

da se kaznivo dejanje pravno opredeli po prvem odstavku 206. člena Kazenskega zakonika ter se obsojencu za to kaznivo dejanje na podlagi prvega odstavka 206. člena Kazenskega zakonika določi kazen dve 2 (dve) leti in 10 (deset) mesecev zapora,

nato pa se mu na podlagi 2. točke drugega odstavka 53. člena Kazenskega zakonika, upoštevaje že določene kazni 1 (eno) leto zapora za kaznivo dejanje po tretjem odstavku 213. člena v zvezi s 34. členom Kazenskega zakonika, 6 (šest) mesecev zapora za kaznivo dejanje po prvem odstavku 213. člena v zvezi s 34. členom Kazenskega zakonika in 1 (eno) leto in 4 (štiri) mesece zapora za kaznivo dejanje po prvem odstavku 213. člena v zvezi s 34. členom Kazenskega zakonika iz izpodbijane sodbe, izreče enotna kazen 5 (pet) let in 4 (štiri) mesece zapora.

II. V preostalem pa se zahteva za varstvo zakonitosti zagovornikov obsojenega M. C. in v celoti zahteva za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenega M. J. zavrneta.

III. Obsojenega M. J. se oprosti plačila sodne takse.

Če obsojenčevo združitev z neznanim storilcem z namenom, da bi ropala, sodišče navede le v abstraktnem opisu kaznivega dejanja, vendar nato ta očitek v konkretnem opisu kaznivega dejanja ni konkretiziran, krši kazenski zakon.