TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Po določbi prvega odstavka 139. člena ZPIZ (1992) so organizacije in delodajalci dolžni delovne invalide obdržati na delu in jih razporediti na drugo ustrezno delo. Te zakonske obveznosti tožene stranke pogodba sklenjena med tožnikom in njo ni mogla spremeniti. V prvem odstavku 39. člena obligacijskega zakonika (OZ - Uradni list RS, št. 83/2001) je namreč določba, da mora pogodbena obveznost imeti dopustno podlago, v četrtem odstavku istega člena pa je določba, da je pogodba brez take podlage nična. To pa pomeni, da stranke lahko glede na določbe OZ, katerega besedilo je povsem ali smiselno enako določbam prejšnjega ZOR, prosto urejajo svoja obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Ker je bila dolžnost tožene stranke, da tožnika zaradi invidualnosti ustrezno razporedi, kar ji je nalagal prisilni predpis, podpis pogodbe ni bil niti zakonit niti ni bil moralen.