TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Pravilno sta sodišči uporabili pravna standarda uporabljati stanovanje in stanovati v stanovanju, o katerih pomenu je mogoče sklepati iz definicije stanovanjske pravice, ki ji je ZSR dal v marsičem socialno vsebino. Po drugem odstavku 1. člena ZSR je stanovanjska pravica zagotavljala delavcem, delovnim ljudem in občanom, da pod pogoji, ki jih določa ta zakon, trajno uporabljajo stanovanja v družbeni lastnini za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjskih potreb. Iz te zakonske določbe torej ne izhajajo le pravice marveč tudi dolžnosti imetnika stanovanjske pravice, da stanovanje uporablja na opisani način. Že samo ob revizijskih poudarkih (redno občasno uporabljala stanovanje, v njem imela shranjene svoje stvari, tam stalno prijavljena, namen ponovno se vanj vseliti) je mogoče sklepati, da takšni načini uporabe stanovanja ne morejo pomeniti rednega zadovoljevanja stanovanjskih potreb. Stanovanje kot objekt izvajanja stanovanjske pravice in dolžnosti nikakor ni moglo služiti le kot prostor za shranjevanje pohištva in drugih stvari, prostor za občasne obiske, sredstvo v rezervi, ki ga bo mogoče nekoč izkoristiti za zadovoljevanje stanovanjskih potreb, in kot navezna okoliščina za prijavo bivališča. Skratka uporabljati stanovanje in stanovati v njem pomeni v duhu ZSR zadovoljevati v njem svoje vsakdanje stanovanjske potrebe.