TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep z dne 3.11.2004 spremeni tako, da se ugovoru stečajne dolžnice K. d.d. L. - v stečaju ugodi in se sklep z dne 8.10.2004 razveljavi v delu, v katerem je bil A. A., L., postavljen za novega stečajnega upravitelja, zadeva pa se v tem delu vrne stečajnemu senatu Okrožnega sodišča v Kranju v nov postopek.

Stranka lahko opravlja pravdna dejanja sama ali pa si v ta namen postavi pooblaščenca (načelo prostega zastopanja). Pooblaščenec zastopa stranko na podlagi pogodbe z zastopanim (notranje ali temeljno razmerje), medtem ko je samo pooblastilo, enostranska izjava volje za zastopanje, zunanji znak tega razmerja. Pooblastilo je upravičenje pooblaščenca za zastopanje, naslovljeno na tretje osebe (sodišče, nasprotno stranko), s tem da imajo pravdna dejanja pooblaščenca, opravljena v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama. Če se pooblastilo nanaša na ves postopek, torej na vsa pravdna dejanja, govorimo o pravdnem pooblastilu; sicer pa je pooblastilo lahko dano tudi samo za določena pravdna dejanja. V primeru podanega pravdnega pooblastila odvetniku, lahko le-ta prenese pooblastilo na drugega odvetnika ali ga pooblasti za posamezna pravdna dejanja (substitucija). Substitut je neposredni zastopnik stranke, v imenu katere opravlja pravdna dejanja, in ne odvetnika, ki je nanj prenesel pooblastilo. Tako ima substitut pri substitucijskem pooblastilu brez omejitev vse pravice pravdnega pooblaščenca.

Stečajni upravitelj je lahko tisti, ki je glede na naravo in obseg stečajne mase strokoven in v katerega nepristranskost ni mogoče dvomiti (1. odstavek 59. člena ZPPSL/89). Stečajni postopek je namreč oblikovan tako, da bi kar najbolj varoval interes strank, predvsem upnikov. Dvom v nepristranskost stečajnega upravitelja pa lahko vzbudi že okoliščina, da je v istem stečajnem postopku zastopal stečajne upnike (člen ZPP).