TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Razlogi, zaradi katerih je lastnik upravičen odkloniti prodajo stanovanja po določbah SZ o privatizaciji, so navedeni v 128. in 129. členu SZ. Na obravnavani primer se nanaša določba drugega odstavka 128. člena SZ, po kateri lastnik ni dolžan prodati stanovanja, če je prejšnjemu imetniku prenehalo stanovanjsko razmerje oziroma mu je mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov, skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih. Izpodbijana sodba se pravilno opira na to določilo (in ne na določilo 148. člena SZ, ki je le prehodna določba, ki nima samostojnih razlogov za upravičenost odklonitve prodaje stanovanja, zaradi česar jo je potrebno razlagati v povezavi z drugim odstavkom 128.člena SZ) in v zvezi s tem obravnava vprašanje, ali bi tožnik družinsko stanovanjsko hišo lahko dogradil (3. odstavek 60.člena ZSR). V postopku pred nižjima sodiščema je bilo ugotovljeno, da dograditev hiše v trenutku uveljavitve SZ ni bila mogoča, na podlagi mnenja , ki je bilo izdelano v letu 1994 pa sta sodišči ugotovili, da bi tožnik ob upoštevanju družinskih in premoženjskih razmer ter (ne)možnosti pridobivanja nadaljnjih kreditov, družinsko hišo lahko dogradil šele v sedmih letih. Ob upoštevanju navedenih dejanskih ugotovitev sta sodišči druge in prve stopnje materialnopravno pravilno zaključili, da pogoji za "potrditev odpovedi stanovanjskega razmerja " iz 3. odstavka 60. člena ZSR niso izpoljneni, s tem pa tudi ne pogoji iz 128.člena SZ za odklonitev prodaje stanovanja.

Po presoji revizijskega sodišča je materialnopravno pravilna tudi odločitev obeh sodišč glede pravnih učinkov kreditne pogodbe, ki je bila dne 17.7.1990 sklenjena med pravdnima strankama. Glede na višino prejetega posojila (znašalo je deset tedanjih tožnikovih plač), ugotovljeno (ne)možnosti pridobitve nadaljnjih posojil, zlasti pa stanja hiše ob uveljavitvi SZ in takratne (ne)možnosti nadaljevanja gradnje, navedena posojilna pogodba namreč ob uveljavitvi SZ ne bi mogla predstavljati samostojne podlage za to, da bi tožena stranka tožeči stranki lahko utemeljeno odpovedala stanovanjsko razmerje.