TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba družbe A. - Zunanja trgovina zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 701/99-2 z dne 26. 1. 2001 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 942/97-12 z dne 15. 7. 1999 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, Carinske uprave Republike Slovenije, št. 02-Up/II-1115/95 z dne 2. 4. 1997 in v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, Carinske uprave Republike Slovenije, Carinarnice Ljubljana, št. 02/3-17 št. Up/I-2216/1 z dne 19. 4. 1995 se ne sprejme.

Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preveri le, ali so bile z izpodbijanim aktom kršene kakšne od v Ustavi navedenih pravic in temeljnih svoboščin, ne pa tudi ali so bila kršena splošna ustavna načela. Zaradi tega pritožničinih navedb o kršitvi načel pravne države ni preizkušalo.Pritožnica neutemeljeno zatrjuje kršitev načela enakega varstva pravic, saj so bile njene pritožbene navedbe obravnavane in zavrnitev pritožbe obrazložena. Prav tako načelo enakega varstva pravic ni bilo kršeno s tem, da ni bila zaslišana o dejstvu, ki ga je sama dokazovala z listinskim dokazom in z dokazovanjem uspela. Pritožnici tudi ni bila kršena pravica do pravnega sredstva, po njenem mnenju, nepravilno opredeljeno materialno pravno podlago upravne odločbe. Pritožničin očitek v tem delu se namreč nanaša na tiste zakonske določbe, ki pojasnjujejo kako je organ druge stopnje pri odločanju o pritožbi ravnal, ne pa morebiti na kakšne druge pravne predpise, ki narekujejo dispozitiv odločbe. Glede na to bi bila lahko sporna le procesna pravna podlaga. Vendar določbe tako kot se glasijo, vsebinsko ne bi mogle pripeljati do drugačne odločitve. Uporaba katerekoli od določb, ki jih pritožnica izpostavlja pa tudi nima vpliva na potek postopka oziroma na krog možnih pravnih sredstev, zaradi česar do vpliva na pravico do pravnega varstva v zadevi, v kateri je bistveno vprašanje nastanek obveznosti plačila carine sploh ni moglo priti.Prav tako z izpodbijanimi odločbami v pobudničino svobodno gospodarsko pobudo ni bilo poseženo, saj ji je bila omogočeno, da je poslovne odnose uredila na način, ki ga je izbrala. Iz izpodbijanih odločb namreč le izhaja, da v primerih takšnega urejanja poslovnih odnosov kot je pritožničin, ki presega zakonsko uveljavljen in priznan namen, obstoji obveznost plačila carine.