TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se vmesna sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako da se tožbeni zahtevek, ki glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v višini 12.690,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2012 dalje do plačila", zavrne.

II. Pritožba tožene stranke zoper sklep z dne 3. 11. 2021 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožba tožene stranke zoper sklep z dne 4. 11. 2021 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Pritožbi tožene stranke zoper sklep z dne 12. 9. 2022, se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. in III. točki izreka znesek 9.479,09 EUR nadomesti z zneskom 8.145,24 EUR. V preostalem se pritožba kot neutemeljena zavrne.

V. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške postopka nastale pred sodiščem prve in druge stopnje v znesku 105.343,66 EUR, v roku 15 dni od prejema odločbe sodišča druge stopnje.

Temelj odškodninske obveznosti zahteva kumulativen obstoj vseh njenih predpostavk: Sodišče lahko torej kljub vmesni sodbi tožbeni zahtevek zavrne, če se izkaže, da škoda ni nastala. V konkretnem primeru pa, glede ugotavljanja višine (obsega) škode, ne gre za ugotavljanje kompleksnih dejstev, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Za odločanje je odločilna trditvena podlaga strank, ki sta jo ponudili do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Povračilo škode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (drugi odstavek 168. člena OZ). V predmetni zadevi, po mnenju sodišča druge stopnje, ne gre za ugotavljanje kompleksne škode, s tem pa, ob odsotnosti temeljne predpostavke za odločitev o odškodnini, ob s strani tožeče stranke predloženem pavšalnem in nepreverljivem popisu uničenih premičnin, obsega škode ni mogoče ugotoviti. Sodišče lahko dokazni predlog zavrne, a le, če za to obstajajo utemeljeni in ustavno sprejemljivi razlogi; med drugim to lahko stori, če je predlagani dokaz popolnoma neprimeren za ugotovitev pravno pomembnega dejstva. Sam poseg v premoženjsko sfero tožeče stranke ni dovolj, da bi sodišče slednji prisodilo odškodnino za premoženjsko škodo. Pojem pravno priznane škode, ki tožeči stranki daje pravico do denarne odškodnine za nastalo škodo, zaradi uničenih oz. poškodovanih stvari, je opredeljen v OZ. V okviru ugotavljanja škode kot predpostavke odškodninske odgovornosti, je bistveno ali je tožeča stranka s svojimi trditvami in predlaganimi dokazi uspela z veliko verjetnostjo izkazati nastanek škode, za izračun katere sodišča nima ustreznega znanja (preveriti subjektivno oceno tožeče stranke, glede poškodovanih oz. uničenih premičnin). V obravnavani zadevi tudi ne gre za vprašanje, ali se bo v nadaljevanju postopka višina škode lahko ugotovila vsaj v minimalnem obsegu, pač pa za procesno situacijo, ko predmetna škoda sploh ni dokazljiva, saj za njeno ugotovitev niso predlagani pravnorelevantni dokazi.