TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se:

- priznana odškodnina zniža za 13.000,00 EUR, in se torej v izreku znesek 60.767,44 EUR nadomesti z zneskom 47.767,44 EUR, znesek 60.362,24 EUR nadomesti z zneskom 47.362,24 EUR, znesek 18.937,67 EUR (v presežku zavrnjen del tožbenega zahtevka) pa nadomesti z zneskom 31.937,67 EUR;

- odločitev o prvostopenjskih stroških spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.170,34 EUR;

- odločitev o drugostopenjskih stroških pa spremeni tako, da so tožniki dolžni v 15 dneh povrniti toženi stranki 332,88 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka.

Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 329,13 EUR revizijskih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka.

Ob ugotovitvi, da so na povečano drseči podlagi zaščitne kape, nameščene na spodnjem koncu lestve, bistveno izgubile svojo varovalno funkcijo, je sodišče tudi pravilno uporabilo prvi odstavek 64. člena Pravilnika o varstvu pri gradbenem delu, ko je tožencu pripisalo odgovornost, ker ni zagotovil uporabe lestve s kljukami za pripenjanje. Navedena določba uporabo pripenjanja lestve s kljukami namreč predvideva prav za primer, ko drsenja lestve ni mogoče zanesljivo preprečiti z uporabo ustrezne zaščite na spodnjem koncu lestve. V danem primeru toženec drugačne porazdelitve odgovornosti med strankama ne more doseči z ugovorom, da je sodišče druge stopnje v nasprotju z določbami ZVZD in navedenega Pravilnika spregledalo tožniku naloženo skrb za lastno varnost pri uporabi delovnih sredstev na gradbišču. Ne gre namreč za to, da te obveznosti tožnika ne bi bile pomembne, temveč za to, da je sodišče druge stopnje presodilo, da toženec ni pravočasno postavil trditev o tožnikovih opustitvah, zaradi česar sodišče teh dejstev, na katera bi bilo mogoče opreti tožnikovo soodgovornost za nastalo škodo, glede na v 7. členu ZPP uveljavljeno razpravno načelo, ni bilo pooblaščeno ugotavljati in nanje opreti svoje odločitve.