TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (III. točka izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana (s strani delodajalca) in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba o zaposlitvi, ki se na tak način ponovno odpoveduje, več ne obstoji, s tem pa tudi ni več delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Takšna odpoved ne more imeti učinkov, ker predmeta odpovedi ni. To pomeni, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica 10. 4. 2014 in je bila toženi stranki vročena 11. 4. 2014, s tem dnem pa je tudi pričela učinkovati, ne more imeti učinka, saj je delovno razmerje med pravdnima strankama prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke, ki je bila tožnici vročena 7. 4. 2014, tj. pred vročitvijo (in podajo) izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnice. Zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni upravičena do vrnitve nazaj na delo in da ji delovno razmerje ter vse pravice iz njega ne gredo tudi za čas po začetku učinkovanja njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede odločitve o reintegraciji in reparaciji. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.