TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

- razveljavi v I. in V. točki izreka ter v delu IV. točke izreka, ki se nanaša na plačilo mesečne plače v višini 4.063,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. v mesecu za pretekli mesec in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in

- spremeni v III. točki tako, da se glasi:

„Tožeča stranka je od 3. 6. 2022 neprekinjeno v delovnem razmerju pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 27. 9. 2021 za delovno mesto vodja I ter jo je tožena stranka v roku 8 dni dolžna pozvati nazaj na delo po tej pogodbi o zaposlitvi.

Tožbeni zahtevek se zavrne v delu, kjer tožeča stranka zahteva priznanje delovnega razmerja in poziv nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 7. 1. 2022 na delovnem mestu pomočnik direktorja A.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem in nespremenjen delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Upoštevajoč opis očitanih kršitev v odpovedi, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da očitane kršitve nimajo zakonskih znakov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 niti oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu KZ-1. Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo v odpovedi, ampak le na dejansko stanje oziroma opis očitanih kršitev, vendar pa glede na opis očitkov v izredni odpovedi, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi ugotavljalo, ali obstajajo elementi kateregakoli drugega kaznivega dejanja.

Razrešitev vodilnega delavca ni formaliziran postopek, zato na zakonitost razrešitve ne vpliva okoliščina, da se tožnica v okviru postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogla zagovarjati glede posameznega očitka.

Ne glede na zakonitost razrešitve je bistveno, da je bila tožnica razrešena z vodilnega delovnega mesta in ji je posledično prenehal mandat, zato ta pogodba ne more „oživeti“ tudi, če je razrešitev nezakonita. Razrešen vodilni delavec zato nima reintegracijskega zahtevka, če je razrešitev nezakonita, ampak samo odškodninski zahtevek.