TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornikov obsojenih R.Z. in M.D. za varstvo zakonitosti se zavrneta.

Po členu 98.a v zvezi s 1. odstavkom 95. člena in 92. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sta obsojenca dolžna plačati vsak 300.000 SIT povprečnine.

Samo dejstvo, da je sodišče prebralo izpovedbi obeh oseb, zaslišanih v Italiji, ne pomeni, da je dokaz pridobljen nezakonito. Glede na dana opozorila obema obdolženkama (česa sta osumljeni, kateri dokazi ju bremenijo ter opozorila, da se nista dolžni zagovarjati oziroma da imata pravico ne odgovarjati), ter ob upoštevanju dejstva, da je zaslišanje potekalo v navzočnosti zagovornika in tolmača, takšno zaslišanje ne pomeni kršitve Ustave.

Če opravi prepis prisluškovanih telefonskih pogovorov policija, bo preiskovalni sodnik opravil le kontrolo (2. odstavek 153. člena ZKP). V nasprotnem bi moral državni tožilec predlagati preiskovalnemu sodniku, kateri del posnetka telefonskih pogovorov naj se prepiše. To pravico pa imajo tudi obdolženec oziroma njegov zagovornik v fazi preiskave. Šele če se obdolženec z vsebino prepisa, ki ga je opravila policija, ne strinja, oziroma oporeka pravilnosti prepisa posnetih pogovorov, je dolžan preiskovalni sodnik narediti (ponovni) prepis neposredno na podlagi poslušanja gradiva.

Z zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče uveljavljati relativne kršitve določb kazenskega postopka (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP), če se te nanašajo na fazo po pravnomočnosti obtožnice. Kršitve, storjene pred tem, se namreč lahko popravijo bodisi v ugovornem postopku ali na glavni obravnavi.

Nenavedba kraja, kjer je obsojenec z osebo A. sklenil dogovor o transportu najmanj 28 državljanov Bangladeša in Filipinov, glede na opis kaznivega dejanja po 2. in 3. odstavku 311. člena KZ v izreku izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, kjer je natančno navedeno, od kod in kam so bili prevažani tujci oziroma katere državne meje so prestopili, ne pomeni kršitve iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.