TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Kasnejše prenehanje prepovedi prometa zaradi odvzema statusa zaščitene kmetije samo po sebi še ne pomeni, da naj ne bi šlo za ničen posel, vendar pa vse druge v konkretni zadevi ugotovljene dejanske okoliščine utemeljujejo presojo, da sporni del darilne pogodbe ni ničen. Velikost spornega dela zemljišča v razmerju do celote, dejanska neuporaba v kmetijske obdelovalne namene in umestitev tega dela v območje, ki je urejeno z urbanističnim redom, izkazujejo, da sporni del darilne pogodbe ni imel za posledico drobitve zaščitene kmetije in da odsvojitev zato ni vplivala na njeno ekonomsko moč. Kljub kršitvi prisilnega predpisa namen prepovedi ni bil prizadet (prvi odstavek 103. člena ZOR). Tudi strogo razumevanje ničnosti ne bi pripeljalo do drugačne odločitve. Iste dejanske okoliščine utemeljujejo tudi presojo, da je šlo v konkretnem primeru kvečjemu za prepoved manjšega pomena, vendar pa je bila pogodba izvršena (dejanski razlogi obeh sodišč o sodni overitvi darilne pogodbe in tudi njeni izvedbi v zemljiški knjigi), zaradi česar se ničnost ne more uveljavljati.

Na podlagi 31. člena takrat veljavnega ZKZ je lahko zapustnik kot lastnik zaščitene kmetije podaril prvi toženki, ki je bila njegova hčerka, tako zemljišče, kot bi ji ga smel z oporoko nakloniti v skladu z drugim odstavkom 22. člena takrat še veljavnega Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur. l. SRS, št. 26/73 do Ur. l. RS, št. 76/94 - odl. US RS). Takratni obstoj pogojev iz zadnje zakonske določbe je na podlagi že pojasnjenih dejanskih okoliščin prvostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno presodilo (velikost, dejanska uporaba zemljišča in drugo).