TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se v celoti glasi:

„Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se glasi:

„1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati 3.507,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.440,00 EUR od 3. 5. 2010 dalje do plačila in od zneska 67,34 EUR od 17. 6. 2009 do plačila.

2. Višji zahtevek za plačilo zneska 11.667,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 11.560,00 EUR od 3. 5. 2010 in zneska 107,30 EUR od 17. 6. 2009 do plačila, se zavrne.

3. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške tega postopka v višini 432,61 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev, do plačila.“

V preostalem se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 292,63 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev, do plačila.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške revizijskega postopka zoper sodbo Pdp 967/2016 z dne 12. 1. 2017 v znesku 329,89 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev, do plačila."

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 202,95 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Že iz tožnikovih navedb, povzetih v sodbi sodišča prve stopnje, da je padal z glavo navzdol, pri čemer si jo je zaščitil z roko in si tako poškodoval komolec, je očitno, da tožnik ni sestopal tako, da bi bil ves čas tritočkovno oprt, saj v takšnem primeru ne bi mogel pasti na tak način. S takšnim sestopom tožnik ni ravnal s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno usposobljenega delavca, ki opravlja delo, kakršno je opravljal tožnik. Glede na navedeno je tožnikov soprispevek k nastanku škode treba oceniti kot odločilnega, zato ne zadošča le določitev simboličnega soprispevka, za kakršnega sta se odločili sodišči druge in prve stopnje. Tožnik je z nepravilnim načinom sestopa po lestvi, ki ni le v nasprotju s skrbnostjo, ki se lahko pričakuje od povprečno usposobljenega delavca, temveč tudi v nasprotju s skrbnostjo, ki se lahko pričakuje od vsake povprečne razumne odrasle osebe, prispeval k nastanku škode v višini 60 %, kar pomeni, da mu je toženec dolžan povrniti 40 % odmerjene pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo in ugotovljene premoženjske škode.