TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obdolžene L.P. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se

obtožba zoper obdolženo L.P. (osebni podatki kot v prvostopenjski sodbi),

ker je v M., od oktobra 2011 do januarja 2012, pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri izvajanju posla preslepila drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi celotne neizpolnitve obveznosti pa je za drugega nastala premoženjska škoda, s tem, da je kot samostojna podjetnica I., r.s., L.P., s.p., s sedežem V. ulica 10, M., pri družbi H. I. G. & C. iz N. preko interneta s sodelovanjem J.M. naročila dobavo različnih konopljinih produktov, pri čemer se je v oktobru 2011 z direktorjem družbe H. I. G. & C. D.K., dogovorila za odloženo plačilo (plačilo po prejemu blaga), pri tem pa je lažno zagotovila, da bo obveznosti po izstavljenih računih poravnala, čeprav je vedela, da zaradi plačilne nesposobnosti svojega samostojnega podjetništva računov ne bo mogla poravnati, s čimer je direktorja oškodovane družbe preslepila, da so ji dobavili naročene produkte, izstavljenih računov in sicer:

- račun št. 50441 z dne 18. 10. 2011 v znesku 2.172,00 EUR,

- račun št. 50944 z dne 7. 11. 2011 v znesku 1.500,67 EUR,

- račun št. 51181 z dne 21. 11. 2011 v znesku 2.469,26 EUR,

- račun št. 51592 z dne 8. 12. 2011 v znesku 1.234,96 EUR,

pa ni poravnala, zaradi česar je zaradi celotne neizpolnitve obveznosti družbi H. I. G. & C. nastala premoženjska škoda v znesku 7.376,89 EUR;

s čimer bi naj storila kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika,

iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku zavrne.

II. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se družbo H. I. G. & C. s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s prvim odstavkom 98. člena Zakona o kazenskem postopku stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebni izdatki obdolžene ter potrebni izdatki in nagrada njenih zagovornikov obremenjujejo proračun.

Po četrtem odstavku 397. člena ZKP je sodišče prve stopnje pri izrekanju nove sodbe vezano na prepoved, ki je predpisana v 385. členu ZKP. Ta pomeni, da se sodba ne more spremeniti v materialnopravnem pogledu v škodo obdolženca, to je v pogledu pravne presoje dejanja in kazenske sankcije.

Po sprejeti sodni praksi se prepoved spremembe na slabše nanaša tudi na dejansko stanje, kar pomeni, da sodišče v ponovljenem postopku ne sme ugotavljati oziroma upoštevati dejstev, ki so v škodo obdolženca.

Pri odločitvi mora sodišče v novem sojenje izhajati iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v prvi, razveljavljeni sodbi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila v ponovljenem sojenju obdolžena spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije z opisom, usklajenim s strožjim stališčem Vrhovnega sodišča glede zahteve po konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve.

Ker so bili po ugotovljenem prvotni okvirji izvršitvenih ravnanj obdolžene preseženi, je po razveljavitvi sodbe z novo sodbo pri takšnih dodanih okvirjih prišlo do kršitev določbe 358. člena ZKP, v katerem je uzakonjena prepoved spremembe na slabše (reformatio in peius).