TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki sami krijeta stroške pritožbenega postopka.

Stališče sodišča prve stopnje, da se s predlagano začasno odredbo želi dobiti ponovno možnost vstopa v nepremičnino in izvajanje dejanske oblasti na nepremičnini, čeprav le z namenom, da si tožnik iz nje odnese svoje stvari, je pravilno. Namen predlagane začasne odredbe ni omogočiti bodočo izvršbo. Gre torej za regulacijsko začasno odredbo.

S sklicevanjem na določbo 3. alineje drugega odstavka 272. člena in tretjega odstavka 270. člena ZIZ tožnik ne more biti uspešen. Da sodno varstvo, ki ga s tožbo zahteva, ne bi več moglo doseči svojega namena, ni mogoče reči za primer, ko stranka izkaže le to, da dolžnik z izdano začasno odredbo, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (3. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Regulacijske začasne odredbe zato ob izpolnjevanju zgolj te predpostavke, po večinski sodni praksi, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, ni mogoče izdati.