na dokumentu
Portal TFL
Up-847/14 - Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 13/2014 z dne 21. 8. 2014
OPOMBA US RS
¤
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Up-847/14
VRSTA ZADEVE
ustavna pritožba
INTERNA OZNAKA
US31147
GESLA
1.5.51.2.10 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Razveljavitev/odprava izpodbijanega akta in vrnitev v novo odločanje.
3.9 - Splošna načela - Vladavina prava.
2.1.3.2.1 - Viri ustavnega prava - Razredi - Sodna praksa - Mednarodna sodna praksa - Evropsko sodišče za človekove pravice.
5.3.13.52 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja „(19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31)“ - Pravica da se mu sodi v njegovi navzočnosti „(29)“.
5.3.13.53 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja „(19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31)“ - Pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist „(29)“.
5.3.13.19 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja „(19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31)“ - Načelo kontradiktornosti.
NAPADENI AKT
Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 13/2014 z dne 21. 8. 2014
OBJAVA
Uradni list RS
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VRSTA AKTA
posamični akt
VRSTA ODLOČITVE
odločba
VRSTA REŠITVE
razveljavitev ali odprava
IZREK
Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 13/2014 z dne 21. 8. 2014 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.
EVIDENČNI STAVEK
Sodišče mora v prekrškovnem postopku z zahtevo za sodno varstvo izvesti ustno obravnavo v vseh primerih, ko kršitelj v zahtevi odpira vprašanje, ki ga ni mogoče ustrezno razrešiti na podlagi spisa zadeve. Za tako vprašanje gre vselej, kadar kršitelj izpodbija verodostojnost obremenilnih dokazov, ki niso pridobljeni z objektivno metodo, temveč z osebno zaznavo prekrškovnega organa ali druge priče. Če sodišče v teh primerih ustne obravnave ne izvede, gre za kršitev pravice do sojenja v navzočnosti iz druge alineje 29. člena Ustave. Zakonska zahteva, da mora kršitelj navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist v odgovoru na obvestilo o prekršku v hitrem prekrškovnem postopku, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati, se lahko nanaša samo na izjavljanje o tistih obremenilnih dejstvih in dokazih, s katerimi prekrškovni organ kršitelja seznani. Drugačno stališče pomeni kršitev pravice do izjave iz 22. člena Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.