TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka glede parcel št. 109/402 in 809/403, obe k. o. ...; v II. točki izreka glede parcel št. 809/183, 809/184, 809/185, 809/186, 809/187, 809/188, 809/189, 809/190, 809/191, 809/192, 809/193, 809/194, 809/195, 809/196, 809/197 in 809/198, vse k. o. ...; v IV. in V. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je skladno s kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 ter ob pomoči izvedencev (urbanistične in geodetske stroke) ustrezno razmejilo sporna parkirišča od javne ceste, ki je v lasti pritožnice. Kot je pravilno pojasnilo v izpodbijanem sklepu, je imel pojem javne površine, ki je bil uporabljen v takratnih prostorskih aktih in v pogodbi o oddaji mestnega zemljišča z dne 10. 11. 1965, v času načrtovanja in ureditve teh površin drugačen pomen kot danes. Pritožnica ni dokazala, da bi šlo po namenu in dejanski uporabi za javno površino, namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar, ne le predlagateljev oziroma etažnih lastnikov. Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, bi namreč lahko bil utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003.