TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 1822-05/236-750/2004/1 z dne 20. 12. 2004 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

 

Po presoji sodišča pa bi morala tožena stranka v zvezi z razlogi, zaradi katerih tožena stranka ni poklonila verodostojnosti tožnikovi izpovedbi in navedbam v njegovi prošnji za azil, tožnika ponovno zaslišati in ga seznaniti s svojimi ugotovitvami. Tožena stranka je vezana na načela postopka in pri tem mora ugotoviti resnično stanje stvari ter preveriti in upoštevati vsa dejstva in okoliščine ter pridobiti vse razpoložljive dokaze, ki utegnejo biti pomembni za zakonito in pravilno odločbo (5. odstavek 24. člena ZAzil), to pa lahko doseže le tako, da da tožniku možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila in ki so pomembne za odločbo (1. odstavek 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP v zvezi s 23. členom ZAzil). Le z varovanjem načel postopka bo tožena stranka lahko odločila, ali obstaja dvom v verodostojnost tožnikovih izjav ali ne in tako odločila, ali so podani razlogi za priznanje azila po Ženevski konvenciji ali ne. Tožnik je navedel več dogodkov, in sicer da so ga približno 15-krat privedli na policijsko postajo, ko so bila zborovanja stranke V..., omenil je dogodek z njegovim avtomobilom ter da je načelnik policije Albanec. Tožena stranka ni ocenila ali so te okoliščine take, da se lahko tožnik čuti ogroženega ter ali je njegov strah v zvezi s tem objektivno utemeljen in zato v tem delu odločbe ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka v izpodbijani odločbi namreč ni ugotavljala razloga ogroženosti na strani tožnika in ni naredila ocene verodostojnosti tožnikovih navedb v zvezi z razlogi, ki jih tožnik navaja. Tožena stranka pri vključitvi ocene stanja v izvorni državi tožnika ni preučila razmer v mestu oziroma vasi, od koder prihaja tožnik oziroma ni navedla, zakaj teh podatkov ni mogla pridobiti. Ocene stanja v okolju, od koder prihaja tožnik oziroma v sami izvorni državi, pa ni povezala z razlogi, ki jih tožnik zatrjuje in ni navedla katere okoliščine je presodila in katere dokaze preučila in na podlagi katerih je naredila oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje azila iz humanitarnih razlogov, ker ne obstajajo okoliščine, ki bi predstavljale zadosten razlog, da se tožnika ne vrne v njegovo izvorno državo. (Odločba Ustavnega sodišča RS št. Up 422/03 z dne 10. 7. 2003, točka 7 obrazložitve.)