TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se delno ugodi. Odločba Davčnega urada A. št. ... z dne 4. 3. 2004 se odpravi v točki II/1 in zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

V preostalem delu se tožba zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 350,00 EUR z obračunanim DDV v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Tožeča stranka bi morala v letu 1999 stroške v zvezi s pripravo gradbišč hidroelektrarn vključiti v nabavno vrednost teh sredstev. Za njihovo samostojno pripoznavo ni podlage. Gre namreč za stroške, ki so potrebni za usposobitev osnovnega sredstva za nameravano uporabo po standardu SRS 1.3. iz leta 1993 (enako MRS 16.16 – točka b). Ob tem sodišče načeloma pritrjuje tožeči stranki, ki pod vprašaj postavi pomen (nepravilnega) samostojnega knjiženja osnovnih sredstev z vidika davčnega obračuna. S formalnega vidika knjigovodstvo tožeče stranke v takem primeru ne more biti pravilno. Vendar je z davčnega vidika pomembna materialna (vsebinska) pravilnost knjigovodstva. Če je tožeča stranka omenjena sredstva amortizirala po isti stopnji kot osnovna sredstva, med katera bi morala biti ta sredstva vključena, kljub računovodski nepravilnosti in določbi 15. člena ZDDPO na davčno obveznost to ne bi smelo vplivati. Ni pa mogoče priznati amortizacije pred usposobitvijo osnovnih sredstev, med katera bi morala biti ta sredstva vključena. Prav tako pa ni mogoče priznati enkratnega popolnega odpisa preostale neodpisane vrednosti tako ločeno izkazanih osnovnih sredstev v letu 2002. Popoln odpis bi bil dopusten samo v primeru popolne devastacije samih hidroelektrarn, ki bi imela za posledico njihov odpis v celoti. Prevrednotenje bi bilo namreč sprejemljivo samo v primeru, če bi bile tudi zgradbe hidroelektrarn prevrednotene v enakem odstotku. V tem primeru ločeno izkazovanje in odpis osnovnih sredstev na davčni obračun ne bi imelo vpliva. Sama fizična odstranitev „pripravljalnih objektov“ njihovega ločenega odpisa ne opravičuje, saj bi, kot rečeno, morali biti knjiženi kot del osnovnih sredstev, katerih usposobitvi so bili namenjeni. Če je bila torej v letu 2002 odpisana celotna neodpisana vrednost teh (samostojnih) sredstev, kot navaja davčni organ, je bilo računovodstvo tožeče stranke tudi z materialnega vidika nepravilno.