TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 2, prva alineja drugega odstavka 3. člena, četrti odstavek 5. člena, 20. in 23. člen Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 197/21, 200/21, 201/21, 4/22, 8/22, 13/22 in 19/22) niso v neskladju z Ustavo.   Pobuda Vladka Begana za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21) se zavrne.   Pobuda Lare Jasenc za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka točke 3.1 Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/21 in 199/21) se zavrže.

Če je z razlago izpodbijanih določb mogoče ugotoviti njihovo vsebino, te niso v neskladju z načelom jasnosti in določnosti predpisov kot enim izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave.   Ureditev v 2. členu Odloka Vlade alternativno določa izpolnjevanje enega od pogojev, in sicer prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (z dokazilom o negativnem rezultatu testa), skupaj označenih kot pogoj PCT, ki ga mora po prvi alineji drugega odstavka 3. člena Odloka Vlade izpolnjevati oseba za dostop do storitev oziroma udeležbo ali navzočnost pri opravljanju dejavnosti; če oseba vsaj enega od teh pogojev ne izpolnjuje, se ji dostop do storitev oziroma udeležba pri opravljanju dejavnosti po četrtem odstavku 5. člena Odloka Vlade ne dovoli. Takšna ureditev ne učinkuje kot obvezno cepljenje, ker je v njej odločitev za cepljenje prepuščena svobodni izbiri posameznika, saj pogoj PCT poleg prebolevnikov izpolnjujejo tudi osebe, ki se testirajo. Ker ureditev ne ureja obveznega cepljenja, s tega vidika ne posega v pravici do prostovoljnega zdravljenja iz tretjega odstavka 51. člena Ustave in telesne integritete iz 35. člena Ustave in z njima tudi ni v neskladju.   Če osebe niso prebolevniki in se ne odločijo za cepljenje, morajo po presojani ureditvi za izpolnjevanje pogoja PCT izpolniti pogoj testiranja (s predložitvijo dokazila o negativnem rezultatu testa). Testiranje, ki ga izvajajo strokovne osebe pooblaščenih izvajalcev testiranja in ki omogoča pridobitev dokazila za izpolnjevanje pogoja PCT, pomeni poseg v telesno integriteto (35. člen Ustave). Ker je ta poseg hkrati pogoj za dostop do storitev in javno dostopnih mest, pomeni ureditev tudi poseg v pravico do svobode gibanja (prvi odstavek 32. člena Ustave). Kolikor je testiranje pogoj za opravljanje opravil, ki spadajo v starševsko skrb za otroke, ki zajema pravice in dolžnosti vsakega od staršev, pomeni ureditev tudi poseg v pravice in dolžnosti staršev (prvi odstavek 54. člena Ustave). Ker ureditev z navedenim pogojuje tudi dostop do nenujnih zdravstvenih storitev, pomeni tudi poseg v pravico do zdravstvenega varstva (prvi odstavek 51. člena Ustave), katere ustavno jedro zajema tudi dostopnost do zdravstvenih storitev in ustanov, v katerih se te storitve zagotavljajo. Kolikor posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, izpolnjevanje navedenega pogoja omejuje dostop do storitev in javno dostopnih mest zaradi izvajanja gospodarske dejavnosti, ureditev posega tudi v pravico do svobodne gospodarske pobude (prvi odstavek 74. člena Ustave).   Izvršilni predpis, kakršen je odlok Vlade, mora v skladu z drugim odstavkom 120. člena Ustave temeljiti na dovolj pomensko določljivi vsebinski podlagi v zakonu, njegova vsebina mora biti v okviru zakona, katerega možnega pomena ne sme preseči. Ko gre za ureditev, ki posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine, se stopnja določnosti v zakonu lahko razlikuje glede na področje urejanja in predvideno intenziteto posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine. Na podlagi prvega odstavka 32. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 31. člena Zakona o nalezljivih boleznih je mogoče ob neposredni nevarnosti za širjenje nalezljive bolezni odrediti obvezne usmerjene zdravstveno higienske preglede oseb, ki so prebolele nalezljivo bolezen, in zdrave nosilce povzročiteljev nalezljivih bolezni, potnikov v mednarodnem prometu ter drugih oseb, ki s svojim delom ali ravnanjem lahko prenesejo nalezljivo bolezen. Usmerjeni zdravstveno higienski pregledi oseb vključujejo tudi odvzem bioloških vzorcev človeškega izvora za laboratorijsko preiskavo, katere namen je preprečiti, da bi osebe, ki so vir okužbe, z običajnimi življenjskimi aktivnostmi ogrozile varovanje zdravja in življenja ljudi. Zato obstaja za določitev obveznosti pogoja testiranja v odloku Vlade zadostna zakonska podlaga v Zakonu o nalezljivih boleznih, presojana ureditev ostaja tudi znotraj opredeljenega zakonskega okvira in ni v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave.    Posegi v pravice iz 35. člena, prvega odstavka 32. člena, prvega odstavka 54. člena, prvega odstavka 51. člena in prvega odstavka 74. člena Ustave sledijo skupnemu ustavno dopustnemu cilju. Z ukrepi za preprečevanje izbruhov in širjenja nalezljive bolezni ter zmanjšanjem težjih potekov bolezni, kadar do okužbe pride, se zasleduje cilj varovanja življenja in zdravja ljudi. Pri tem je treba ob bok posameznikovi pravici do zdravja postaviti tudi njegovo dolžnost, da varuje zdravje drugih ljudi pred nalezljivo boleznijo, še posebno ranljivih skupin ljudi. Zaradi doseganja tega ustavno dopustnega cilja je mogoče poseči v človekove pravice iz 35. člena, prvega odstavka 32. člena, prvega odstavka 54. člena in prvega odstavka 51. člena. Prav tako pa ta ustavno dopustni cilj izraža javno korist, zaradi katere je mogoče poseči tudi v pravico iz prvega odstavka 74. člena Ustave.   Ukrep testiranja je primeren za dosego ustavno dopustnega cilja, saj se z njim preprečujeta dostop oseb, ki so lahko vir okužbe, do različnih storitev oziroma njihova udeležba pri izvajanju posameznih dejavnosti in posledično širjenje nalezljive bolezni. Ker brez testiranja oziroma z blažjimi ukrepi ne bi bilo mogoče enako učinkovito zagotavljati doseganja cilja, je testiranje tudi nujen ukrep. Kljub temu, da testiranje lahko povzroča posamezniku nelagodnosti ter neprijetne in boleče občutke, pa intenzivnost posega v telesno integriteto ni tolikšna, da bi odtehtala koristi, ki jih testiranje prinaša skupnosti z možnostjo delujočega javnega življenja, ne da bi se hkrati ogrozil ustavno dopusten cilj. Zato je ukrep tudi sorazmeren v ožjem smislu. Ker je poseg v telesno integriteto primeren, nujen in ožje sorazmeren za dosego ustavno dopustnega cilja, presojana ureditev ni v neskladju s 35. členom Ustave.    Testiranje kot eden od pogojev v skupno označenem pogoju PCT zaradi uresničevanja pravice do svobode gibanja je primeren ukrep za dosego ustavno dopustnega cilja, ker se z njim prispeva k manjšemu širjenju nalezljive bolezni in k zmanjševanju možnosti prebolevanja nalezljive bolezni COVID-19 v bolnišnicah, saj lahko preobremenitev zdravstvenega sistema pomembno ogrozi varovanje zdravja in življenja ljudi. Ker bi bil brez njega omogočen nenadzorovan dostop do mest, na katerih se izvajajo posamezne storitve ali opravljajo dejavnosti, osebam, za katere se ne bi vedelo, kolikšno tveganje predstavljajo za javno zdravje, je tudi nujen ukrep. Kljub temu, da lahko povzroča nevšečnosti posamezniku, pa stopnja njegove pogostosti in intenzivnosti, še posebno, če posameznik nekoliko načrtuje svoja ravnanja, ne odtehta koristi tega ukrepa za javno zdravje, zaradi česar je ukrep tudi ožje sorazmeren. Ker je poseg v pravico do svobode gibanja primeren, nujen in ožje sorazmeren za dosego ustavno dopustnega cilja, presojana ureditev ni v neskladju s prvim odstavkom 32. člena Ustave.    Testiranje kot eden od pogojev v skupno označenem pogoju PCT zaradi uresničevanja starševske skrbi za otroke je primeren za dosego ustavno dopustnega cilja, ker se z njim prispeva k manjšemu širjenju nalezljive bolezni in k zmanjševanju možnosti prebolevanja nalezljive bolezni COVID-19 v bolnišnicah, saj lahko preobremenitev zdravstvenega sistema pomembno ogrozi varovanje zdravja in življenja ljudi. Ker bi bil brez njega omogočen nenadzorovan dostop do mest, na katerih se izvajajo posamezne storitve ali opravljajo dejavnosti, za katere se ne bi vedelo, kolikšno tveganje predstavljajo za javno zdravje, je tudi nujen ukrep. Ukrep je tudi ožje sorazmeren, saj lahko vsak od staršev ob razumni organizaciji življenja in široko dostopnih možnostih testiranja prilagodi izvajanje posameznih opravil, s katerimi uresničuje starševsko skrb, tako, da to čim manj vpliva na uresničevanje pravice. Zato pretehta korist za javno zdravje, ki se z ukrepom dosega. Ker je poseg v pravico do starševske skrbi primeren, nujen in ožje sorazmeren za dosego ustavno dopustnega cilja, presojana ureditev ni v neskladju s prvim odstavkom 54. člena Ustave.   Testiranje kot eden od pogojev v skupno označenem pogoju PCT zaradi uresničevanja pravice do zdravstvenega varstva je urejeno tako, da so iz njegovega spoštovanja izvzete vse nujne in še nekatere posebej pomembne zdravstvene storitve. Kolikor pa posega v navedeno pravico, je primeren ukrep za dosego ustavno dopustnega cilja, ker se z njim prispeva k manjšemu širjenju nalezljive bolezni in k zmanjševanju možnosti prebolevanja nalezljive bolezni COVID-19 v bolnišnicah, saj lahko preobremenitev zdravstvenega sistema in možnost vnosa okužbe na zdravstveno osebje pomembno ogrozi varovanje zdravja in življenja ljudi. Brez ukrepa tega cilja ne bi bilo mogoče dosegati enako učinkovito, ker je vnos okužb v zdravstvene ustanove še posebno obremenjujoč za nemoteno delovanje zdravstvenega sistema in za varovanje zdravja in življenj ljudi, ki se zdravijo kot pacienti v zdravstvenih ustanovah, med njimi tudi najbolj ranljive skupine ljudi. Zato je ukrep nujen za dosego ustavno dopustnega cilja. Je pa tudi ožje sorazmeren, ker so možnosti testiranja enostavne in široko dostopne, dejstvo, da so vse nujne zdravstvene storitve in še nekoliko več od tega dostopne tudi brez izpolnjevanja pogoja PCT, pa tudi pomembno blaži težo posega v pravico. Ker je poseg v pravico do zdravstvenega varstva primeren, nujen in ožje sorazmeren za dosego ustavno dopustnega cilja, presojana ureditev ni v neskladju s prvim odstavkom 51. člena Ustave.   Poseg, ki ga predstavlja izpodbijani ukrep zaradi uresničevanja svobodne gospodarske pobude, je ustavno dopusten, ker teža negativnih posledic obveznosti testiranja zaradi izpolnjevanja pogoja PCT za dostop do storitev oziroma izvajanje posameznih opravil gospodarske dejavnosti ne pretehta nad izkazano javno koristjo, ki jo ukrep zasleduje. Zato ni v neskladju s prvim odstavkom 74. člena Ustave.   Če je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) predpisa očitno neutemeljena, jo Ustavno sodišče zavrne.     Ustavno sodišče pobudo zavrže, če ne vsebuje navedbe razlogov, ki bi utemeljevali pravni interes za vložitev pobude.