Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih...

3848. Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil

Na podlagi tretjega odstavka 71. člena, 72., 88., 92., 159. in drugega odstavka 173. člena ter v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena, drugim odstavkom 69. člena, 74., 147. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 – ZKme-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za finance

P R A V I L N I K
o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik podrobneje določa metode in postopke ekološke pridelave oziroma predelave, označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil in pogoje za uporabo označbe »ekološki«, sistem nadzora organizacij za kontrolo in certificiranje, tehnične in organizacijske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: organizacije za kontrolo in certificiranje), evidence ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki Sloveniji ter pristojnosti glede kontrole uvoza ekoloških kmetijskih pridelkov in živil iz tretjih držav za izvajanje:

-

Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 967/2008 z dne 29. septembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (UL L št. 264 z dne 3. 10. 2008, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES);

-

Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 271/2010 z dne 24. marca 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z logotipom ekološke pridelave Evropske unije (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2010, str. 19), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES);

-

Uredbe Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (UL L št. 334/2008 z dne 12. 12. 2008, str. 25), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 471/2010 z dne 31. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 glede seznama tretjih držav, iz katerih morajo izvirati nekateri ekološko pridelani kmetijski proizvodi, da se lahko tržijo v Uniji (UL L št. 134 z dne 1. 6. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1235/2008/ES).

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

jed je postrežena enota, ki je sestavljena iz ene ali več sestavin;

2.

za industrijsko kmetijstvo iz Priloge I Uredbe 889/2008/ES se štejejo vsi obrati, ki morajo v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje;

3.

pristojni organ iz točke (n) 2. člena Uredbe 834/2007/ES je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

II. PRAVILA EKOLOŠKEGA KMETOVANJA

1. poglavje: splošna pravila ekološkega kmetovanja

3. člen

(proizvodi in snovi, ki se lahko uporabljajo v kmetijstvu)

V ekološkem kmetijstvu se lahko uporabljajo oziroma so lahko prisotni samo proizvodi in snovi v skladu z Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES.

4. člen

(pravila ekološkega kmetovanja za izjemne primere)

Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja, vloži vlogo na ministrstvo. Vloga mora vsebovati:

-

podatke o izvajalcu: osebno ime oziroma firmo, naslov, KMG-MID,

-

podatke o vrsti izjeme, za katero želi pridobiti dovoljenje,

-

podatke o količini, številu, vrsti oziroma površini, za katero želi izjemo,

-

obrazložitev, zakaj želi pridobiti dovoljenje za posamezno izjemo, in

-

mnenje glede izjeme, ki ga izda organizacije za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec vključen v kontrolo.

5. člen

(skrajšanje obdobja preusmeritve)

Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za skrajšanje obdobja preusmeritve v skladu s 36. členom Uredbe 889/2008/ES, vloži vlogo na ministrstvo. Vloga mora vsebovati:

-

podatke o izvajalcu: osebno ime oziroma firmo, naslov, KMG-MID,

-

obrazložitev, zakaj želi pridobiti dovoljenje za skrajšanje obdobja preusmeritve,

-

mnenje glede skrajšanja obdobja preusmeritve na zadevnem zemljišču, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec prijavljen v kontrolo. V primeru, da gre pri zadevnem zemljišču za vrsto dejanske rabe njiva, hmeljišče, trajne rastline na njivskih površinah, rastlinjak, vinograd, intenzivni sadovnjak ali oljčnik, mora mnenje organizacije za kontrolo in certificiranje temeljiti na rezultatih analize tal na ostanke fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS) v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge; in

-

fotografski posnetki terena, ki potrjujejo predhodno rabo zadevnega zemljišča v primerih zaraščenosti ali večletne opuščenosti trajnih nasadov (npr. opuščeni sadovnjaki, vinogradi ipd.) na zadevnih zemljiščih.

Skupna pravila za rejo kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov

6. člen

(pravila za preusmeritev)

Preusmeritev pri reji kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov mora potekati v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in tem pravilnikom.

7. člen

(nadzor)

Nadzor izvajalcev ki redijo kunce, damjake, muflone in navadne jelene ter iz njih predelujejo proizvode izvajajo organizacije za kontrolo in certificiranje v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.

8. člen

(označevanje)

(1)

Proizvodi iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov se označijo z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007ES, uporabljen mora biti zaščitni znak »ekološki« (v nadaljnjem besedilu: zaščitni znak) v skladu s 44. členom tega pravilnika, označeni pa morajo biti tudi v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.

(2)

Uporaba logotipa Skupnosti iz 57. člena Uredbe 889/2008/ES pri proizvodu iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov ni dovoljena.

9. člen

(predelava in prodaja)

(1)

Predelava proizvodov iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov mora potekati v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.

(2)

Kunci, damjaki, mufloni in navadni jeleni se štejejo kot ekološki, če so živali vsaj zadnji dve tretjini svojega življenja nepretrgoma rejene v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.

2. poglavje: Ekološka živinoreja

A. Splošna pravila za vzrejo živali

10. člen

(obtežba in vezana reja)

(1)

Za določanje največjega števila živali na hektar, ki ustreza 170 kg dušika na leto iz drugega odstavka 15. člena Uredbe 889/2008/ES, se uporabljajo predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, in predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(2)

Za izvajanje prvega odstavka 95. člena Uredbe 889/2008/ES se živali lahko privežejo v zgradbah, ki so že obstajale pred 24. avgustom 2000, če imajo možnost rednega gibanja in če vzreja poteka skladno z zahtevami o dobrem počutju živali, vključno z udobno nastlanimi površinami in individualno obravnavo.

11. člen

(manjše kmetijsko gospodarstvo)

(1)

Za izvajanje 39. člena Uredbe 889/2008/ES se šteje, da je manjše kmetijsko gospodarstvo tisto kmetijsko gospodarstvo, ki redi največ 20 glav velike živine goveda.

(2)

Na kmetijskih gospodarstvih iz prejšnjega odstavka se za presojo primernosti reje živali v hlevih za govedo z vezano rejo uporabi tudi indeks ustreznosti reje živali (v nadaljnjem besedilu: IURŽ), ki je kot Priloga I sestavni del tega pravilnika.

(3)

Reja na manjšem kmetijskem gospodarstvu je ustrezna, kadar IURŽ dosega najmanj 24 točk. Merila za določitev točk so vsebovana v Prilogi I. Pri merilih se upoštevajo samo parametri, ki se nanašajo na vezano rejo.

B. Pravila za rejo perutnine

12. člen

(počasi rastoče pasme, primerne za ekološko rejo perutnine)

(1)

Na podlagi petega odstavka 12. člena Uredbe 889/2008/ES se na seznam počasi rastočih pasem uvrstijo naslednje slovenske tradicionalne pasme kokoši težkega tipa:

-

slovenska zgodaj operjena kokoš,

-

slovenska pozno operjena kokoš in

-

slovenska pitovna kokoš.

(2)

Poleg pasem iz prejšnjega odstavka, se na seznam iz prejšnjega odstavka uvrsti še križanec s trgovskim imenom prelux-bro.

(3)

Ministrstvo seznam iz prvega odstavka tega člena objavi na svoji spletni strani.

13. člen

(prazen prostor za izpust po vsakem turnusu reje)

(1)

Za izvajanje petega odstavka 23. člena Uredbe 889/2008/ES je treba po zaključku vsakega turnusa reje perutnine pustiti prazne prostore za izpust, da se vegetacija oziroma rastlinje lahko obraste, in sicer, če se turnus zaključi v:

-

aprilu in maju: tri tedne,

-

juniju in juliju: štiri tedne,

-

avgustu, septembru in oktobru: pet tednov.

(2)

Izvajalci morajo voditi evidenco o obdobjih, ko je prostor za izpust prazen.

(3)

Na predlog izvajalca lahko organizacija za kontrolo in certificiranje dovoli skrajšanje navedenih obdobij, kadar se zaradi lokalnih in izjemno ugodnih vremenskih razmer (npr. več padavin od dolgoletnega povprečja, optimalnejša temperatura za rast vegetacije itd.) vegetacija hitreje obrašča.

C. Skupna pravila za rejo kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov

14. člen

(reja, izvor in nakup ekološko vzrejenih živali)

(1)

Reja živali mora potekati v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.

(2)

Živali za nakup morajo izvirati s kmetijskih gospodarstev, ki kmetujejo v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.

15. člen

(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali)

Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena se izjeme od zahtev iz Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tega pravilnika glede izvora kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov dovolijo, če je to potrebno, da se zagotovi začetek ekološke reje v prvem letu preusmeritve ali če ni na voljo zadostnega števila ekološko vzrejenih kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov. Za nakup neekološko vzrejenih kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov mora izvajalec predhodno pridobiti dovoljenje organizacije za kontrolo in certificiranje.

16. člen

(krma)

Krma za rejo kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov mora biti v skladu z določbami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tem pravilnikom.

17. člen

(preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje)

Preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje pri reji kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov mora potekati v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES in Uredbo 1235/2008/ES.

Č. Pravila za rejo kuncev

18. člen

(nakup neekološko vzrejenih živali)

Za namene ekološke reje je letno dovoljen nakup neekoloških živali v obsegu do 100%, če ekološko vzrejenih živali ni na voljo.

19. člen

(namestitev živali)

(1)

Živalim mora biti vedno na voljo mrva, razen v obdobju vegetacije, ko mora biti na voljo zelena krma.

(2)

Živali morajo imeti na voljo veje s skorjo za glodanje.

(3)

Najmanjša velikost notranje površine hleva mora znašati:

-

za živali od odstavitve do vključno osmega tedna starosti: 8 živali na m2,

-

za živali, ki so starejše od osmih tednov: 6 živali na m2.

(4)

Notranja površina hleva mora biti čista, suha in urejena kot nastlan prostor za ležanje. Rešetkasta tla so dovoljena na največ 50% notranje površine hleva, ki pa morajo biti skozi celo obdobje prekrita z nastiljem.

(5)

Priporočeno je strukturiranje ločenih bivalnih enot v hlevu v več nivojev. V primeru, da so ločene bivalne enote v hlevu strukturirane v več nivojev, se višje ležeče površine ne prištevajo k velikosti notranje enote površine hleva. Višje ležeče površine morajo biti narejene iz polnega materiala ali materiala, ki je stalno prekrit z nastiljem.

(6)

Živali morajo imeti dostop do površin na prostem. Če živali nimajo dostopa do površin na prostem, mora biti živalim zagotovljen prostor za izpust na površine, ki so lahko pokrite. Prostor za izpust mora biti utrjen in enostaven za čiščenje.

(7)

Najmanjša velikost zunanje površine znaša 0,125 m2 na žival (8 živali na m2).

(8)

Živali se morajo rediti v skupinah do vključno šestega meseca starosti.

(9)

Ločena reja posameznih živali ni dovoljena, razen če gre za časovno omejen in utemeljen razlog v skladu s 17. členom tega pravilnika oziroma v času kotitve in dojenja ter za namestitev plemenjaka.

D. Pravila za rejo damjakov, muflonov in navadnih jelenov

20. člen

(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali)

(1)

Letno je dovoljen nakup neekoloških samic v prvem življenjskem letu v obsegu 10% staleža odraslih živali, če ekološko vzrejenih živali ni na voljo.

(2)

Dovoljen je nakup neekoloških plemenskih samcev pod pogojem, če se jih nato redi in krmi v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.

21. člen

(namestitev živali)

(1)

V obdobju vegetacije se morajo živali prehranjevati s pašo v obori. Dokrmljevanje je dovoljeno le v primeru pomanjkanja paše zaradi neugodnih vremenski razmer.

(2)

Živali morajo živeti v socialnih skupinah. Najmanjše število odraslih živali v obori mora obsegati za vsako vrsto živali tri samice in enega samca. Zgornja meja za število živali na hektar površine v obori znaša:

-

za damjake in muflone: 10 odraslih živali na hektar in

-

za navadne jelene: 5 odraslih živali na hektar.

(3)

Živali v prvem življenjskem letu, ki se skotijo v čredi, se štejejo v kvoto iz prejšnjega odstavka.

(4)

Ločena reja posameznih živali ni dovoljena, razen če gre za časovno omejen in utemeljen razlog v skladu s 17. členom tega pravilnika.

(5)

Živali se redijo v oborah.

(6)

Najmanjša velikost obore za damjake in muflone znaša en hektar in za navadne jelene dva hektara.

(7)

Če se redi v obori več vrst živali skupaj, je najmanjša velikost obore tri hektare.

(8)

Pri vsaki obori mora biti zagotovljena možnost razdelitve na najmanj dve čredinki. Najmanjša velikost čredinke pri damjakih in muflonih znaša 0,5 hektara, pri navadnih jelenih ali več vrstah rejnih živali v skupni obori pa najmanj en hektar.

22. člen

(obora)

(1)

Ograjen prostor mora živalim zagotavljati zaščito pred vremenskimi vplivi. Ekološka reja rejnih živali v obori na zelo vlažnih ali močvirnih tleh ni dovoljena.

(2)

V obori mora biti v obdobju vegetacije zagotovljena naravna paša.

(3)

Obore, v katerih v obdobju vegetacije ni mogoče zagotoviti krme s pašo, niso dovoljene.

(4)

Živalim morajo biti zagotovljena skrivališča oziroma zatočišča.

(5)

Živalim mora biti zagotovljena obraba parkljev na naraven način. Če ta zaradi sestave tal ni zadostna, je to treba zagotoviti z drugimi ustreznimi ukrepi (npr. utrditev tal okrog krmišč).

(6)

V oborah za navadne jelene mora biti živalim omogočeno valjanje v blatu, da se zagotovi negovanje kožuha in uravnavanje toplote.

(7)

Krmišča morajo biti postavljena na mestih, ki so zaščitena pred vremenskimi vplivi in so dostopna tako za živali kot tudi za njihove oskrbnike.

(8)

Če ni zagotovljen stalen dostop do krme, morajo biti krmišča oblikovana tako, da se lahko vse živali hranijo hkrati.

Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil

Časovnica