TFL Vsebine / TFLGlasnik

Na Bledu včeraj in danes poteka 11. konferenca predsednikov Vrhovnih sodišč Srednje in Vzhodne Evrope, na kateri se je srečalo kar 14 predsednikov vrhovnih sodišč. Ob predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mag. Damijanu Florjančiču kot gostitelju dogodka sta goste na otvoritvi nagovorila še višji sodnik iz ZDA John Walker, ki je ob sodniški funkciji tudi predavatelj na Univerzi Yale ter izvedenec in svetovalec za tuje pravosodne sisteme, in Homer E. Moyer, ustanovitelj in predsednik Inštituta CEELI, ki je ob Vrhovnem sodišču RS tudi soorganizator konference. Gospod Moyer je sicer tudi priznani strokovnjak za področje boja proti korupciji in odvetnik v odvetniški pisarni Miller & Chevalier s sedežem v Washingtonu.

TFL Glasnik:
Konference predsednikov vrhovnih sodišč so zaprte za javnost, potekajo pa vsako leto v drugi državi. Predsedniki in drugi udeleženci na njih izmenjujejo poglede na razvojne strategije in dobre prakse pri upravljanju sodišč ter promociji sodniške integritete. Katere teme boste obravnavali na letošnji, ki je že enajsta po vrsti?

Homer E. Moyer:
Na vsakokratni konferenci obravnavamo različne teme, pomembne za sodne sisteme sodelujočih držav. Tokrat bo precej pozornosti namenjene neodvisnosti sodstva in neodvisnosti sodnikov. Razprava bo tekla tudi o učinkovitosti sodstva in dostopu do sodišč. Srečanje je pomembno tudi z vidika izmenjave izkušenj in dobrih praks, ki lahko pripomorejo k učinkovitejšemu delu sodišč.

TFL Glasnik:
Kakšne koristi si obetate od tokratnega srečanja?

Homer E. Moyer:
Prepričan sem, da bodo predsedniki vrhovnih sodišč delili izkušnje glede praktičnih težav, s katerimi se soočajo pri svojem delu, kot je na primer kadrovska podhranjenost, sodni zaostanki, izzivi v okviru postopkov imenovanj sodnikov. Torej, če ima predsednik vrhovnega sodišča ene izmed držav težave na nekem področju, ga bo zagotovo zanimalo, kako so težavo rešili v tujini. Ena izmed glavnih koristi vsake izmed konferenc je dejstvo, da srečanja v živo pripomorejo k učinkovitejši komunikaciji in gradnji odnosov med kolegi iz različnih držav, s tem pa posledično tudi k intenzivnejši izmenjavi dobrih praks.

TFL Glasnik:
Kot ste omenili, bosta temi konference tudi učinkovitost sodstva in dostop do sodišč v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Kaj bi izpostavili kot skupni izziv sodnih sistemov teh držav?

Homer E. Moyer:
Dostop do sodišč pomeni, da lahko vsak posameznik kakršno koli težavo oziroma spor enostavno razreši na sodišču, in sicer ne glede na obseg in kompleksnost primera, na objektiven in miren način. Z dostopnostjo pa je povezana tudi učinkovitost sodstva. Slednje se navezuje na vprašanja, kako hitro in kako učinkovito lahko sodišče reši posameznikovo težavo oziroma spor, ali obstajajo sodni zaostanki, je na voljo dovolj sodnikov in administrativne podpore. To so tudi vprašanja, ki jih morajo obravnavati predsedniki vrhovnih sodišč, saj so v veliki meri odgovorni za učinkovito delovanje vseh sodišč znotraj posameznega sodnega sistema. Glavni izziv sodnih sistemov Srednje in Vzhodne Evrope pa je po mojem mnenju problematika sodniške neodvisnosti, tako z osebnega kot institucionalnega vidika. Neodvisnost sodstva od zunanjega pritiska je zelo pomembna za vladavino prava in ključna za učinkovitost sodnih sistemov.

TFL Glasnik:
Katere države po vašem mnenju izstopajo po svojih dobrih praksah?

Homer E. Moyer:
Nihče ne doseže popolnosti pri upravljanju neodvisnega sodnega sistema. Večina držav, ki so prisotne na konferenci, ima demokratično izvoljeno oblast eno generacijo ali manj, kar je v primerjavi z drugimi, kjer je demokracija vzpostavljena že več stoletij, zelo kratko obdobje. Določeni izzivi potrebujejo čas. Eden izmed takih je tudi spoštovanje sodnikov in sodišč, kar je tudi eden izmed pomembnih temeljev vsake demokracije. Sprejemanje odločitev sodišč je deloma kulturno vprašanje, za razvoj tega institucionalnega spoštovanja pa je potreben čas.

TFL Glasnik:
Težko ne omenimo pandemije Covida-19, ki je v precejšnji meri vplivala tudi na delo sodišč. Kako so se sodišča po svetu prilagodila novim razmeram?

Homer E. Moyer:
Pandemija je vsem nam, tudi sodiščem, povzročila precej izzivov. Sodišča so institucije, ki delujejo v živo, »iz oči v oči«, in kjer je osebni stik zelo pomemben. Pri spopadanju s pandemijo so se tudi sodišča morala prilagoditi novi situaciji in določene stvari izpeljati na daljavo, npr. preko Zooma oziroma drugih e-poti. Je pa tudi res, da je bila to pomembna lekcija, ki nas je naučila, da se vsega ne da učinkovito reševati na daljavo. Na primer tudi konferenca, kot je ta, je bolj učinkovita, če se lahko udeleženci srečajo v živo, iz oči v oči. Torej, menim, da bodo nekateri elementi dela na daljavo, ki so jih v zadnjem času začela prakticirati sodišča po svetu, ostali, določene situacije pa bodo zahtevale bolj tradicionalne pristope tudi v prihodnje.

TFL Glasnik:
Ste ustanovitelj in predsednik Inštituta CEELI. Inštitut deluje že več kot 30 let in predstavlja pravno iniciativo v državah Srednje in Vzhodne Evrope, ki je usmerjena v izboljšanje vladavine prava in zaščito temeljnih pravic in svoboščin. Nam lahko na kratko predstavite vaše delo in trenutne projekte?

Homer E. Moyer:
Inštitut CEELI deluje v Pragi, njegov namen pa je krepitev vladavine prava po svetu. Naše osnovno poslanstvo je usposabljanje in povezovanje ljudi, kot na primer s to konferenco. Sodelujemo z vodilnimi pravnimi strokovnjaki iz ZDA in Evrope, naši programi pa so specializirani za več področij. Nudimo specializirana usposabljanja za sodnike, med drugim tudi za sodnike pritožbenih sodišč, posebne delavnice za odvetnike, z dodatnimi izobraževanji pa pomagamo tudi odvetniškim zbornicam. Pomembno področje, ki ga pokrivamo, je tudi področje preprečevanja korupcije. V tem oziru nudimo programe usposabljanja za tožilce in preiskovalce. Korupcija uradnikov in visokih državnih predstavnikov lahko spodkoplje temelje pravne države. Slednje je postalo pereč izziv na mednarodni ravni in tako tudi pomembno delovno področje Inštituta.