TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 53 Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13) ni bil v neskladju z Ustavo.   Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 95/2015 z dne 25. 5. 2015 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 569/2014 z dne 22. 1. 2015 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. VI Ps 2330/2013 z dne 10. 9. 2014 se ne sprejme.   Pobudnica oziroma pritožnica nosi sama svoje stroške postopka pred Ustavnim sodiščem.  

Ureditev, po kateri se upravičencu do varstvenega dodatka, ki je lastnik nepremičnine, z odločbo o dodelitvi te pravice prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije, pomeni način uresničevanja pravice do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave. Ker so zakonodajalca k takšni ureditvi vodili razumni razlogi, pogojevanje pridobitve pravice do varstvenega dodatka s prepovedjo razpolaganja upravičencu z njegovo nepremičnino ni v neskladju s to človekovo pravico.   S preoblikovanjem pravice do varstvenega dodatka v pravico iz javnih sredstev po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih in v tem okviru spremembo pogojev za njeno dodelitev, ki so veljali tudi za že obstoječe upravičence do dodatka, je bil položaj teh upravičencev prizadet. Zakonodajalec je imel za tako spremembo stvarne razloge, utemeljene v prevladujočem in ustavno dopustnem javnem interesu. Ker je bila za uveljavitev sprememb določena prehodna ureditev, ker je sporni pogoj prepovedi razpolaganja odraz upoštevanja načela enakega obravnavanja upravičencev in ker je upoštevanje tega pogoja tudi v sferi upravičenca, je v obravnavanem primeru načelu prilagajanja prava iz 2. člena Ustave treba dati prednost pred načelom zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave.   Z vidika dodeljevanja pravic iz javnih sredstev, do katerih upravičenost je v temelju odvisna od slabega materialnega položaja posameznika ali družine, je položaj oseb, ki imajo nepremično premoženje, bistveno različen od položaja oseb, ki takega premoženja nimajo. Zakonodajalec je zato njihov dostop do pravice do varstvenega dodatka lahko uredil različno.   Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču.