TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.134,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

V konkretnem primeru tožnica iz več razlogov ni dokazala, da bi bilo med pravicami in obveznostmi strank podano znatno neravnotežje.

Tožnica ne uveljavlja, da ni vedela, da se vrednost CHF lahko okrepi in da se posledično lahko zviša višina anuitete, preračunana v evre. Ker je torej določeno mero tveganja vedoma sprejela, ji ni mogla nastati škoda v višini razlike med plačanimi zneski glede na spremenjene tečaje in tem, kar bi bila dolžna ob upoštevanju tečaja, veljavnega ob sklenitvi pogodbe. Na to je toženka opozorila, a svojih trditev ni dopolnila. Ker je tožba ostala nesklepčna, se ni treba izreči o tem, ali je bilo toženkino pojasnilo nepopolno in zaradi tega njeno ravnanje nedopustno.

Tožnica je imela tako glede na časovni razmik med prvim in drugim narokom v drugem sojenju kot tudi glede na datum izjave na razpolago dovolj časa, da bi izjavo predložila v roku, določenem za predložitev novih dokazov. Ob jasni vnaprej napovedani in dovolj oddaljeni časovni točki, do katere je imela možnost predložiti novo procesno gradivo, njeno sklicevanje na pomembnost dokaza izgubi težo. Glede na to, da bi terjala izvedbo še enega naroka, so dovolj prepričljivi tudi razlogi, da bi izvedba dokaza z zaslišanjem priče podaljšala postopek.