TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega stavka 10. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 39/11) in 2. člena Zakona o spremembi Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 39/11) se zavrne.

Pasivna volilna pravica iz drugega odstavka 43. člena Ustave posamezniku zagotavlja, da se lahko pod enakimi pogoji poteguje za izvolitev v voljene državne ali lokalne organe. Pravica biti voljen vsebuje tudi pravico biti izvoljen, kar pomeni pravico posameznika, da v skladu s predpisanimi pravili za delitev mandatov na podlagi volilnih rezultatov pridobi mandat. Tretji vidik pasivne volilne pravice pomeni pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata. Ustava v drugem odstavku 82. člena daje zakonodajalcu široko pooblastilo, da z zakonom uredi nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi V luči obravnavanega primera to pooblastilo zakonodajalcu pomeni dvoje: prvič, Ustava posameznikom ne zagotavlja pravice do hkratnega opravljanja poslanske in županske funkcije, ter drugič, prenehanje ene funkcije zaradi pridobitve druge funkcije, do katere pride na podlagi prostovoljne odločitve posameznika, samo po sebi ne pomeni posega v pravico do izvrševanja prej pridobljenega mandata. To pomeni, da je s tem pooblastilom ustavodajalec zakonodajalcu naložil ureditev načina uresničevanja hkratnega opravljanja posameznih voljenih funkcij. V tem obsegu gre torej za način uresničevanja volilne pravice (drugi odstavek 15. člena Ustave), ne pa za njeno morebitno omejevanje (tretji odstavek 15. člena Ustave). Ker so iz zakonodajnega gradiva razvidni razumni razlogi za uveljavitev nezdružljivosti poslanske in županske funkcije je očitek pobudnikov o protiustavnem posegu v pasivno volilno pravico očitno neutemeljen.