TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija glede odločitve o stroških postopka se zavrže.

II. Sicer se revizija zavrne.

Pravni interes je treba izkazati tudi za pravno sredstvo - če ta ne obstoji, pritožba ni dovoljena (primerjaj določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP). Pravni interes pa je podan, če lahko pravdna stranka doseže boljši pravni položaj, kot ga je dosegla z izpodbijano sodno odločbo.

Kasnejša odprava napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča pomeni prenehanje procesne predpostavke za vodenje pravde in posledično njeno nedovoljenost, s tem pa tudi izgubo pravnega interesa.

Medsebojna povezanost ugotovitvenega zahtevka na nedopustnost davčne izvršbe in posledično na ustavitev izvršbe z razveljavitvijo izvršilnih dejanj ter dajatvenega zahtevka oziroma prejudicialnost prvega v razmerju do drugega sta v spornem primeru izgubili pomen upoštevaje tudi same revidentkine trditve, ponovljene v reviziji, iz katerih je mogoče evidentno zaključiti, da se je postopek s prodajo spornega premičnega premoženja realiziral in na ta način dejansko zaključil. Ostal ji je tako le še dajatveni – denarni zahtevek, ki je pridobil svojo samostojno entiteto. Zato ugotovitev o neizkazanem pravnem interesu za navedeni prvi del tožbe v spornem primeru ne omogoča enakega pravnega zaključka za dajatveni del tožbe.

Ko na manjkajoče trditve in dokaze opozori nasprotna stranka, dolžnost materialnega procesnega vodstva s strani sodišča ni kršena. Od stranke se namreč v tem primeru pričakuje, da so ji bila opozorila znana.

Med strankama ni bilo sporno, da je bilo premoženje že prodano v kazenskem postopku - postopku odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi. Zato je tožnica kasneje spremenila tožbo in postavila tudi nov dajatveni tožbeni zahtevek. To pa pomeni, da zatrjevanega skupnega premoženja ni več, četudi bi to prej obstajalo. Od tožene stranke torej tožnica ne more terjati ničesar. Tako s tožbenim dajatvenim zahtevkom v razmerju do tožene stranke v nobenem primeru ne more uspeti.