TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se kot neutemeljena zavrne.

Kot je ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi, iz kolektivne pogodbe (pogodba o zaposlitvi, ki bi jo sklenili pravdni stranki, v spis ni bila predložena) tožene stranke izhaja (38. člen), da zavarovalni zastopniki, kar je bila tožnica, delovno obveznost opravljajo z izvajanjem delovne obveznosti, ne s prisotnostjo na delu. Prisotnost na delu je (vsaj običajno) zahtevana zaradi določitve delovnega časa, ki predstavlja delovno obveznost. To pa pomeni, da glede na naravo tožničinega dela, ki se opravlja izven uradnih prostorov tožene stranke, in v času, ki je po mnenju zavarovalnega zastopnika za opravljanje dela najbolj primeren, pri tožnici (enako tudi pri drugih zavarovalnih zastopnikih) ni mogoče ugotoviti niti pogoja obvezne prisotnosti na delu niti delovnega časa. Takim delavcem, ki opravljajo delo izven sedeža podjetja in izven določenega delovnega časa, nimajo pa niti določene prisotnosti na delu, ni mogoče očitati neopravičenega izostanka (odsotnosti) z dela, ker ni določeno, kdaj in kje bi sploh morali delati.