TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

V obravnavani zadevi je sicer pravica stranke do denacionalizacije v izpodbijanem aktu izražena v denarju, saj naj bi za podržavljeno premoženje prejela odškodnino, ki presega 20.000,00 EUR. Vendar revidentka ne izpodbija višine odškodnine. Izpodbija pravilnost ugotovitve obstoja ovir za vračilo nepremičnine v naravi. Ker pa pravica do vračila v naravi ni pravica stranke, izražena v denarni vrednosti, ni podana dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1.

Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja pravilnosti (upravnega) postopka izdaje izpodbijanega akta in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja (prvi in drugi odstavek 85. člena ZUS-1), zato vprašanji, ki se nanašata na pravilnost upravnega postopka in pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, nista vprašanji, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

Vprašanje, ali se obstoj ovir v smislu 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen razlaga široko ali restriktivno, je splošno in nekonkretizirano. Vprašanje je abstraktno in ni konkretizirano na konkretne v tej zadevi odločilne okoliščine, zato tudi to vprašanje ni vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

Ker gre v postopkih denacionalizacije za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, samo sklicevanje na nevračilo premoženja oziroma priznanje odškodnine namesto vračila v naravi za izkazanost zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.