TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (drugi odstavek izreka) spremeni tako, da glasi:

„Tožnica se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se ji od 25. 5. 2009 dalje prizna pravica do dela na drugem delovnem mestu, ki je enostavno, lahko, nenormirano, brez vsiljenega ritma, izmenoma stoje in fiziološko sede; obremenjenost hrbtenice pri ročnem premeščanju bremen mora biti v okviru mejne vrednosti mišičnega navora obvretenčne muskulature hrbtenice; fleksijski, ekstenzijski in rotacijski gibi hrbtenice morajo biti v okviru optimalnih sklepnih kotov; brez pogoste in/ali dolgotrajne hoje in stoje; brez pogostega in/ali dolgotrajnega poklekanja ali čepenja; brez dela, ki zahteva dobro grobo moč v mišicah rok (desno do 29 kp in levo do 32 kp); brez dela, kjer je večje tveganje poškodb pri delu (delo na višini, ob ognju, strojno delo, itd), brez pogostih in/ali ponavljajočih gibov v ramenih, z uporabo ustreznih očal pri delu, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno.“

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu (tretji odstavek izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravici, ki jih uveljavi invalid III. kategorije invalidnosti, sta različni, saj v primeru premestitve pridobi pravico do nadomestila za invalidnost, v primeru pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega pa pravico do delne invalidske pokojnine. Navedeno razlikovanje je posebej pomembno pri uveljavljanju pravic brezposelnih zavarovancev, kar je tudi tožničin primer. Ker je upravičena do premestitve, se ji nadomestilo za invalidnost odmeri v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi jo prejela ob nastanku invalidnosti. Če pa bi ji bila priznana pravica do dela s polovico polnega delovnega časa na drugem delu, pa bi se ji delna invalidska pokojnina odmeri v višini 50 % invalidske pokojnine, ki bi jo prejela ob nastanku invalidnosti.