TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Po presoji revizijskega sodišča delavski svet v obravnavanem primeru ni pravilno uporabil pooblastila iz 96. člena pravilnika, ko je ob tožnikovi zahtevi v njegovo škodo ugotavljal drugačno dejansko stanje (odsotnost z dela do 30.9.1991 namesto do 28.8.1991). Po navedeni določbi pravilnika bi delavski svet lahko razveljavil izpodbijani sklep in ga nadomestil z novim le tedaj, ko bi po dopolnitvi postopka ugotovil, da je prvostopni organ nepopolno in zmotno ugotovil dejstva, ki so pomenila podlago za njegovo odločitev (103. člen ZDR v zvezi s prvim odstavkom 370. člena ZPP, 1. točka 373.

člena ZPP, 374. člen ZPP). Delavski svet tožene stranke pa ni ugotavljal drugačnega dejanskega stanja na podlagi obravnave (opravljene pred delavskim svetom oziroma prvostopnim organom), pač pa je na nejavni seji ugotavljal odločilna dejstva. Z opustitvijo izvedbe dokaznega postopka v smislu drugega odstavka 81. člena ZTPDR je bila storjena bistvena kršitev ugovornega postopka, saj je bil tožnik prikrajšan za pravico do razpravljanja o dejstvih, ki so bila pomembna za odločanje. S tem pa je bilo kršeno tudi načelo neposrednosti iz omenjenega zakonskega določila v zvezi s 7. členom ZPP oziroma 103. členom ZDR. Delavski svet po omenjenih zakonskih določilih in določbah pravilnika ni imel pooblastila, da v primeru spremenjenih razmer samostojno odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavca. Ker delavski svet tožene stranke pri odločanju ni ravnal v skladu z določbo 96. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, je njegov sklep nezakonit tudi iz formalnih razlogov.