TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Upnik je le dopolnil navedbe iz ugovora z dejstvi, ki mu ob vložitvi ugovora niti niso bila znana, pri čemer je še vedno uveljavljal isti ugovorni razlog; ob vložitvi ugovora pa ni bil v spis vložen še niti osnovni seznam preizkušenih terjatev. Sodišče prve stopnje zato ni kršilo petega odstavka 405. člena ZFPPIPP, ko je presojalo tudi ta dejstva, ki so postala del ugovora, dopolnjenega še pred narokom za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti.

Takrat, ko sodišče ugotovi, da je ugovor utemeljen že na podlagi enega sklopa dejstev (kredit pri banki X d. d.), ni nobenega razloga, da bi se ukvarjalo še z drugimi nesorazmernimi zadolževanji. Ta bi postala pomembna šele, če bi višje sodišče presodilo, da kredit pri banki X ni pomenil nesorazmernega zadolževanja.

Kredit je dolžnica najela le štiri mesece pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ko je bila globoko v dolgovih, kar navaja tudi sama. Ob dejstvu, da je imela nizko plačo, po njenih navedbah manjšo tudi zaradi bolniške odsotnosti, ji je bilo takrat jasno ali bi ji vsaj moralo biti jasno, da tega kredita ne bo mogla poplačati.

Le če bi ves prejeti kredit porabila za poplačilo upnikov, bi se s tem njene obveznosti le spremenile na upniški strani, ne bi pa prišlo do novega zadolževanja.

Za prevzemanje nesorazmernih obveznosti je v razmerju do upnikov odgovorna le dolžnica, ki se svoje odgovornosti ne more razbremeniti s prelaganjem odgovornosti na banko. Le če bi bila banka tista, ki bi (edina) vložila ugovor proti odpustu obveznosti, bi bili ti razlogi lahko upoštevni, saj takega kreditodajalca ni treba varovati pred lahkomiselnostjo dolžnika.