TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni tako, da se glasi:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 24. 1. 2018, in sklep Okrožnega sodišča v Kranju, št. Su 56-17/98, Su 770/2017, Su 1142/2017 z dne 22. 12. 2017 se odpravita.

2. Tožena stranka je dolžna tožniku za obdobje od 5. 12. 2012 do 30. 11. 2015 priznati in obračunati plačo v skladu s 47. plačnim razredom s pripadajočimi dodatki ter izplačati razliko med tako obračunano neto plačo in že prejetim neto izplačilom, za obdobje od 1. 12. 2015 dalje pa priznati in obračunati plačo v skladu z 48. plačnim razredom s pripadajočimi dodatki ter izplačati razliko med tako obračunano neto plačo in že prejetim neto izplačilom.

3. Tožena stranka je dolžna tožniku plačati tudi zakonske zamudne obresti - od neto razlike plač, ki so zapadle v plačilo do 4. 12. 2014, od 5. 12. 2014 dalje do plačila, - od neto razlike plač, ki so zapadle v plačilo od 5. 12. 2014 dalje pa od vsakokratnega zapadlega mesečnega zneska do plačila.

4. Tožnik je od 1. 12. 2015 dalje upravičen do plače v višini 48. plačnega razreda s pripadajočimi dodatki."

II. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 367,20 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila."

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 183,60 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

Tožnik, ki se je v zahtevi skliceval na 3. a člen ZSPJS, spora ni zastavil le v okviru navedenih določb, na podlagi katerih se lahko preveri, ali mu je zakonito določena plača njegovega delovnega mesta, ampak širše - da naj se preveri pravilnost prevedbe iz leta 2008 oziroma naj se v to poseže na način, da se mu prizna razlika v plači za nazaj (od 5. 12. 2012 dalje) ter določi višja plača drugega delovnega, višje vrednotenega delovnega mesta, ki pa ga sicer ne zaseda.

Zahteva in z njo povezana tožba ni ustrezno sredstvo za saniranje zatrjevane napačne prevedbe in posledično za ugoditev zahtevku. Tožnik je bil z aneksom k pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 7. 2008 s 1. 8. 2008 razporejen na delovno mesto sistemski administrator VII/2-II, ob tem mu je bila določena tudi prevedena plača. Tožnik ni zavrnil podpisa aneksa, da bi v zvezi s tem lahko sledila izdaja sklepa ter sodno varstvo. Prav tako sklenjenega aneksa ni razveljavljal. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačnega stališča, da lahko v tem sporu poseže v veljavno izvedeno razporeditev tožnika na delovno mesto sistemski administrator VII/2-II na način, da mu prizna plačo drugega delovnega mesta. Zmotno je izpostavilo, da veljavne podlage, na podlagi katerih tožnik zaseda navedeno delovno mesto, za presojo zakonitosti tožnikove plače niso pomembne.