TFL Vsebine / TFLGlasnik

Z nenamensko porabo javnih sredstev v nepridobitnih organizacijah, ki se ukvarjajo tudi z pridobitno dejavnostjo se nepravilno prikazuje konkurenca in uporaba javnih sredstev za izvajanje pridobitne dejavnosti. Prepoved nedovoljene uporabe javnih sredstev za pridobitne dejavnosti je sestavina evropskega pravnega reda. Ločeno evidentiranje dejavnosti, ki temelji na strokovnih pravilih stroškovnega računovodstva, zmanjšuje možnost nenamenske porabe proračunskih sredstev. Rezultati raziskave kažejo, da uporaba pravil stroškovnega računovodstva pri ločenem evidentiranju dejavnosti zagotavlja preglednost finančnih odnosov in otežuje nenamensko porabo javnih sredstev.

 

1 UVOD

V prispevku naslavljamo problem zagotovitve namenske uporabe javnih sredstev. Problem je poudarjen v podjetjih, ki se financirajo iz pridobitne in nepridobitne dejavnosti, za katero so podjetja organizirana. Podjetja, ki izvajajo projektne naloge in jih financirajo z javnimi in zasebnimi sredstvi, je potrebno računovodsko ločiti pridobljene vire financiranja in njihova uporaba za povečanje sredstev podjetja. Pomembna je evidenca upravičenosti njihove uporabe in izpostaviti ter preprečiti nenamensko porabo javnih sredstev.

Z nenamensko porabo javnih sredstev v pridobitnih organizacijah se izkrivlja konkurenca, zato Evropska zakonodaja in lokalne zakonodaje članic EU prepovedujejo takšno porabo javnih sredstev za izvajanje tržnih dejavnosti. Kljub prepovedi so kršitve pogoste in to predvsem v podjetjih, ki se financirajo z viri financiranja, ki so namenjena za pridobitno in nepridobitno dejavnost, in podjetja, ki izvajajo javno financirane projekte. Kot razlog se navaja strokovna in organizacijska zahtevnost zagotavljanja preglednosti finančnih odnosov.

V raziskavi smo testirali rešitev problema nenamenske porabe javnih sredstev v ločenem evidentiranju dejavnosti, ki temelji na strokovnih pravilih stroškovnega računovodstva.

Cilj raziskave je bil ugotovitev ustreznosti uporabe strokovnih pravil stroškovnega računovodstva pri vzpostavitvi ločenega spremljanja dejavnosti v cilju vzpostavitve finančne preglednosti in preprečitve nenamenske porabe javnih sredstev. Najprej smo analizirali posebnosti pridobitnih in nepridobitnih dejavnosti in podjetij kot izvajalcev javno financiranih aktivnosti. Pri tem naslovimo tudi prejemnike različnih javnih sredstev za izvajanje vsebinsko in časovno omejenih projektov nepridobitnega značaja. Javnih sredstev ne smemo nenamensko porabiti.

Analizirali smo različne vidike organiziranosti in izvajalce aktivnosti razdelimo na pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Pravila stroškovnega računovodstva terjajo ustrezno organiziranost informacijskega sistema. Analizirali smo minimalne organizacijske potrebe za zagotovitev ločenega evidentiranja dejavnosti. Predlagano spremljanje testiramo v primeru. V raziskavi imenujemo hibridne dejavnosti tiste, ki se financirajo z denarnimi sredstvi, ki so namenjeni za nepridobitno in pridobitno dejavnostjo.

Namen naše raziskave je, da smo testirali rešitev problema porabe namenskih in nenamenskih javnih sredstev v različnem vodenju pridobljenih in porabljenih sredstev dejavnosti. Upoštevali smo strokovna pravila, ki ekonomski stroki napovedujejo pravila pridobivanja, vodenja in uporabe sredstev, ki se evidentirajo v stroškovnem računovodstvu na ustreznih stroških mestih pridobitne in nepridobitne dejavnosti.

Raziskovalna hipoteza: Uporaba pravil stroškovnega računovodstva pri ločenem evidentiranju dejavnosti zagotavlja preglednost finančnih odnosov in otežuje nenamensko porabo javnih sredstev.

Raziskavo smo izvedli v letu 2019 na način, da smo najprej proučili prakso in teorijo spremljanja porabe proračunskih sredstev pri proračunskih uporabnikih (predvsem hibridnih) v svetu. Na podlagi študija pravil stroškovnega računovodstva in tujih praks smo oblikovali vprašalnik (prikazan je v Prilogi: 1) in z njegovo pomočjo uresničili cilje raziskave in testirali raziskovalno hipotezo.

2 Namen uporabe sredstev

Imamo več opredelitev namenskih sredstev. V tej raziskavi smo se osredinili na sredstva javnega izvora. Kot javna sredstva (državna sredstva) se štejejo vsa sredstva državnega oziroma javnega izvora, tudi sredstva, ki so pripisljiva državi. Javna sredstva vključujejo vsa sredstva javnega sektorja, vključno s sredstvi subjektov znotraj države (regionalnih, lokalnih skupnosti itd.) in sredstva, ki se dodelijo neposredno ali posredno iz državnih blagajn.

Izraz "proračun" se uporablja za letni načrt prihodkov in odhodkov družbeno - političnih skupnosti (državni, občinski proračun). Praviloma gre za akt države ali lokalne skupnosti, s katerim so predvideni vsi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za eno leto. Ena temeljnih nalog pri upravljanju proračuna je uresničitev proračuna v okvirih in za namene, kot je bil sprejet. Med namenskimi postavkami proračuna so tudi potrebni izdatki za posamezne namene proračunskih uporabnikov. V tem delu je proračunska postavka podprta v sprejetih finančnih načrtih posameznih proračunskih uporabnikov oziroma skupin proračunskih uporabnikov in vključuje odhodke in druge izdatke delovanja, predstavljene po politikah, glavnih programih in podprogramih. Poraba proračunskih sredstev se skrbno nadzira. Namen nadzora je, da se zagotovi namenskost porabe javnih sredstev. To velja za vsa javna sredstva, tudi za sredstva pridobljena iz evropskega proračuna (Eržen, Vidovič, 2018, stran 4 in 5). Velja splošno pravilo, da se pridobljena sredstva ne smejo porabiti za druge namene, kot namene za katere so bila pridobljena. Prav posebej je prepovedana poraba pridobljenih javnih sredstev za financiranje tržnih dejavnosti.

Z nenamensko porabo javnih sredstev v nepridobitnih podjetjih, ki se ukvarjajo tudi z pridobitno dejavnostjo se nepravilno prikazujejo rezultati s konkurenco in uporabljenih javnih sredstev za izvajanje pridobitne dejavnosti.

V pridobitnih podjetjih, ki se ukvarjajo pogled tržnega tudi z javnim financiranjem projektov, se ugotavlja nepreglednost porabe pridobljenih in porabljenih javnih sredstev in sredstev pridobljenih s tržno dejavnostjo.

V zvezi z izvajanjem dejavnosti in viri financiranja izvajanja dejavnosti se pojavljajo najrazličnejši pojmi. Najpogostejša je delitev na pridobitno (for-profit) in nepridobitno (non-profit) dejavnost oziroma glede na izvajalce na pridobitna in nepridobitna podjetja. Med njimi ki so najpogostejše razlike, kot so:

• Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Pri tem jih omejuje konkurenca. Osnovni cilj pridobitnih organizacij je maksimiranje dobička in posredovanje teh dobičkov lastnikom podjetja.
• Nepridobitna dejavnost se izvaja v posebnih oblikah organiziranja (zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat ipd.). Ključne lastnosti nepridobitnih organizacij so:
• Delujejo v javnem interesu in si prizadevajo zadovoljiti splošne potrebe.
• Nimajo lastnikov.
• Maksimiranje dobička ni njihov primarni cilj, čeprav si prizadevajo, da so prihodki večji od odhodkov.
• Dobiček (presežek prihodkov nad odhodki) se nikoli ne razdeli lastniku (ustanovitelju), ampak ga je treba porabiti za dejavnost neprofitne družbe.

Podrobnejša predstavitev nepridobitnih organizacij presega namen tega prispevka. Več o njih lahko bralec prebere na primer v a) 7 Key Differences Between Nonprofit and For-profit Organizations; b) What is the difference between nonprofit and for-profit companies?; c) How Is a Nonprofit Different From a For-Profit Business? d) Scarano, 2018).

Zraven čistih pridobitnih oziroma nepridobitnih podjetij obstajajo še tako imenovana hibridna podjetja, ki po svoji vsebini opravljajo pridobitno in nepridobitno dejavnost. Osnovni cilj je, da so konkurenčna in sočasno ustvarjajo pozitivne družbene in okolijske spremembe. Hibridna podjetja spodbujajo spremembo dolgoletnih poslovnih norm in konceptov o vlogi podjetja v družbi in napredujejo v novem pomenu korporativne trajnosti. (Hoffman at all, 2011; Florin, Schmidt, 2011; Battilana, 2012). Tudi zanje velja, da ne smejo namenskih sredstev porabiti za tržno dejavnost.

Zraven delitev na pridobitne in nepridobitne dejavnosti, podjetja se pogosto omenja tudi delitev na:

• obdavčljiva dejavnost in neobdavčljiva dejavnost,
• dejavnost v javnem interesu in dejavnost, ki ni v javnem interesu,
• proračunsko financirana dejavnost in tržna dejavnost in
• drugo.

Za našo raziskavo te delitve niso pomembne.

Pomembno je, da ločimo dejavnosti, ki so financirane z javnimi sredstvi od dejavnosti, ki se financirajo s prodajo učinkov na trgu.

Celoten članek je dostopen za naročnike!