TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob reševanju pritožbe pooblaščenca oškodovancev kot tožilcev A. G. in

D. D. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti tako spremeni, da se

iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

zoper obdolženo A. A.

z a v r n e o b t o ž b a

da je izzivala in razpihovala narodnostno sovraštvo, razdor in

nestrpnost s tem,

da je dne 18.12.2000 v svojem avtorskem prispevku v okviru oddaje

"Zunanjepolitični feljton" na I. programu Radia Slovenija, katera je

bila ponovno predvajana oz. ponovljena dne 22.1.2000 na III. programu

Radia Slovenija ter v svojih člankih, objavljenih v časopisu

Dolenjski list dne 14. in 21.12.2000 ter v svojem članku, objavljenem

pod psevdonimom K. F. v reviji Svobodna misel dne 25.5.2001, z

namenom ustvariti sovražno razpoloženje in nestrpnost med slovenskim

prebivalstvom do skupnosti kočevskih Nemcev, opisovala skupnost

kočevskih Nemcev ter njihove različne kulturne in komemorativne

prireditve; takšen njen namen pa izhaja iz vsebine in kontekstov vseh

navedenih avtorskih prispevkov, v katerih je obdolženka na

tendenciozen in hujskaški način poudarjala nevarnost velikonemštva,

ki da grozi Republiki Sloveniji in Slovencem, povezovala skupnost

kočevskih Nemcev z idejami velikonemštva, velikonemškega Reicha,

nacizma, raznarodovalne politike, obujanjem pangermanske in volkisch

tradicije ter drugimi ekspanzionističnimi idejami nemškega Reicha,

kar vse vzbuja negativna občutja ljudi, kot so sovražnost in

nestrpnost do skupnosti kočevskih Nemcev;

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje zbujanja narodnostnega,

rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti po I.

odstavku 300. člena KZ.

Po I. odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega

postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. čena ZKP, potrebni

izdatki obdolženke in potrebni izdatki ter nagrada njene zagovornice

proračun.

 

Zakonski opis kaznivega dejanja zbujanje narodnostnega, rasnega ali

verskega sovraštva po I. odstavku 300. člena KZ ne obsega

oškodovanca, individualno določene osebe, kateremu osebna pravica je

bila s kaznivim dejanjem kršena ali ogrožena. Opredelitev oškodovanca

temelji na vzročni zvezi med kaznivim dejanjem in kršitvijo ali

ogrozitvijo njegove premoženjske ali osebne pravice, zato je

oškodovanec lahko le tisti, ki je s kaznivim dejanjem neposredno

oškodovan in je subjekt oziroma nosilec kakšne pravice, ki je

prekršena ali ogrožena. Iz kaznivega dejanja mora biti jasno

razvidno, da je bila kršena kakšna njegova pravica, kar pa pomeni,

pravica individualno določene osebe ali individualno določenih oseb.

Kaznivo dejanje po I. odstavku 300. člena KZ temelji na I. odstavku

63. člena Ustave in sankcionira prepoved ravnanja z namenom

ustvarjanja stanja neenakopravnosti med narodi, rasami ali pripadniki

določene vere, zato da se v družbi tudi povzroči takšno stanje. Gre

za prepoved diskriminacije, ki izvira iz načela enakosti. Določba I.

odstavka 300. člena KZ pa ne vsebuje individualno določenega

oškodovanca oziroma tistega, kateremu se napadajo oziroma ogrožajo

pravice kot konkretno določene fizične osebe, ampak so s kaznivim

dejanjem napadene temeljne vrednote družbe, zato ni oškodovanca v

smislu določbe 6. alineje 144. člena ZKP. Pravica do pregona za to

kaznivo dejanje gre tako le državnemu tožilcu, zato pri navedenem

kaznivem dejanju, ki se nanaša na pripadnike določene narodnosti,

rase ali vere, kot objekt napada, od katerih pa nikogar ni mogoče

konkretno individualizirati, samo dejstvo, da se nekdo uvršča v to

skupnost ali ji pripada še ne daje možnosti, da posameznik prevzame

pregon, zaradi napada na nedoločeno število ljudi, od katerih ni

nihče posebej označen in ni nihče neposredni oškodovanec.