TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi za znesek 700.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe in v stroškovni odločitvi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil. S presojo, ali so dokazi, ki jih tožnik ni predložil, ampak se na njih sklicuje (vpogled v spis), pa bi sodišče preseglo pooblastilo, ki mu ga nalaga omenjeno določilo. Utemeljenost tožbenega zahtevka pomeni, da dejanska tožbena podlaga oz. dejstva, navedena v tožbi, hkrati sestavljajo abstraktni dejanski stan določenega materialnopravnega predpisa, ki pogojuje nastop prav takšne posledice, kot jo v svojem sodbenem predlogu oz. tožbenem zahtevku predlaga tožeča stranka. Po drugi strani je tožba nesklepčna, če iz opisa dejanske tožbene podlage ne izhaja zahtevana posledica.

Da pa je takšno materialnopravno sklepanje sploh mogoče, morajo biti v tožbi navedena dejstva, na katera tožnik opira svoj sodbeni predlog oz. tožbeni zahtevek. Gre za procesnopravno predpostavko odločanja, ki vsebuje določilo 1. odst. 180. čl. ZPP o obligatornih sestavinah tožbe. Če je opis dejanske tožbene podlage pomanjkljiv (v tožbi niso navedena vsa odločilna dejstva, ki jih terja materilano pravo), je takšna tožba formalno pomanjkljiva, zato bo sodišče v takšnem primeru pozvalo tožnika, da tožbo dopolni z odločilnimi dejstvi (108. čl. ZPP).