TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Sedanje (v času sojenja) tožnikovo stanje nerazsodnosti ni razlog za zavrnitev zahtevka za duševne bolečine ob smrti sina. Vprašanje utemeljenosti zahtevka za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega bi se lahko postavilo tedaj, če bi stanje nerazsodnosti obstajalo že v času škodnega dogodka (1. odst. 201. čl. ZOR).

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti sina. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo tožene stranke. V razlogih je med drugim navedlo:

Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine (1. odstavek 201. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je tožniku kot očetu pokojnega prisodilo odškodnino v znesku 90.000,00 SIT. Ugotovilo je, da je tožnik ob smrti sina hudo trpel, kar je povzročilo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja in nato odhod v dom za ostarele, kjer je še danes. Takšna dejanska podlaga, ki jo je kot pravilno ugotovljeno sprejelo tudi drugostopno sodišče, je zadoščala za odločitev o odškodnini po 1. odstavku 201. člena ZOR.

Pravilno je izhodišče, da sedanje (v času sojenja) tožnikovo stanje nerazsodnosti ni razlog za zavrnitev zahtevka za duševne bolečine ob smrti sina. Vprašanje utemeljenosti zahtevka za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega bi se lahko postavilo tedaj, če bi stanje nerazsodnosti obstajalo že v času škodnega dogodka. V obravnavanem sporu ne gre za takšen primer. Izpodbijana sodba temelji na ugotovitvi, da so bile duševne bolečine v času smrti sina izjemno hude. Na ugotovitvi torej o že nastali škodi (že pretrpljenih duševnih bolečinah), in ne na bodoči škodi. Za škodo, ki je nastala pozneje (nerazsodnost in odhod v dom za ostarele) tožeča stranka namreč ni zahtevala odškodnine. Za to, že nastalo škodo pa odmerjena odškodnina nikakor ni previsoka.

Da je navedeno izhodišče pravilno, izhaja tudi iz 204. člena ZOR. Le smrt je dogodek, ki je razlog za zavrnitev zahtevka za že nastalo negmotno škodo (204. člen ZOR). Če pa je bila odškodnina že pravnomočno prisojena, pa tudi smrt ne. Drugačno izhodišče, ki bi izhajalo iz od škodnega dogodka neodvisnih okoliščin (trajanje postopka, kasnejši nov škodni dogodek itd.), bi bilo v nasprotju z 2. odstavkom 200. člena ZOR.