TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahteva za preiskavo okrožne državne tožilke Kt/14024/2018 z dne 11. 3. 2020 zoper obdolženega A. A. z osebnimi podatki kot v izreku sklepa v smeri kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika, ki bi ga naj storil tako,

da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri izvajanju posla preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve pa je pridobil premoženjsko korist in je za stranko nastala premoženjska škoda, s tem, da je kot direktor gospodarske družbe A. B. d.o.o. na sedežu navedene družbe v X, po predhodno sklenjenem poslu, ki se je nanašal na nakup dveh čolnov v skupni vrednosti 39.074,48 EUR in je vključeval plačilo avansa v višini 4.000,00 EUR ter vračunane vrednosti čolna Monterey, 270 CR v višini 30.000,00 EUR dne 14. 10. 2017 od pooblaščenega zastopnika družbe B. B. d.o.o. iz Y, C. C., prevzel čoln Monterey, ki ga je slednji pripeljal na triosni transportni prikolici za čoln znamke MBT, s serijsko številko VEGTP1204F16Z5002 in ga skupaj s prometnim-plovnim dovoljenjem izročil delavcu družbe A. B. d.o.o. ter prikazal, da bo skladno z njunim dogovorom čoln prodal in prejeto kupnino vključil v ceno dveh čolnov, ki jih je kupila družba B. B. d.o.o., v kolikor bi uspel prodati tudi transportno prikolico, pa bo prodal tudi njo in kupnino izročil C. C., nato pa po uspešno realizirani prodaji prikolice v juniju 2018 C. C. o prodaji ni obvestil in je šele po njegovem poizvedovanju trdil, da sta se dogovorila o vključitvi vrednosti prikolice v ceno čolna Monterey, dogovorjene kupnine v višini 3.900,00 EUR pa niti tedaj niti ob kasnejšem pozivanju C. C. slednjemu ni izročil, s tem pa je družbi A. B. d.o.o. pridobil premoženjsko korist v višini 3.900,00 EUR, v isti višini pa je družba B. B. d.o.o. utrpela premoženjsko škodo;

zavrne.

II. Obdolženčevi potrebni izdatki ter nagrada in potrebni izdatki obdolženčevega zagovornika obremenjujejo proračun.

Pritožnik se glede preslepitvenega namena moti, saj po zakonskem opisu navedenega kazniva dejanja, namen ni njegov zakonski znak in v posledici ne nekaj, kar bi bilo treba v izreku posamezne sodne odločbe posebej opisovati ali dodatno konkretizirati. Še zlasti, ker je izkustveno malo verjetno, da bi nekdo ravnal samo zato, da bi drugega preslepil in ne morebiti, da bi z ravnanjem sledil kakšnemu bolj smiselnemu cilju.