151. Zakon o reševanju kolizije zakonov in pristojnosti v statusnih, rodbinskih in dednih razmerjih
Na podlagi 1. točke 337. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O REŠEVANJU KOLIZIJE ZAKONOV IN PRISTOJNOSTI V STATUSNIH, RODBINSKIH IN DEDNIH RAZMERJIH
Razglaša se zakon o reševanju kolizije zakonov in pristojnosti v statusnih, rodbinskih in dednih razmerjih, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 27. februarja 1979.
Beograd, 27. februarja 1979.
Predsednik republike:
Josip Broz Tito s. r.
Podpredsednik Skupščine SFRJ:
Ivan Kukoč s.r.
Z A K O N
O REŠEVANJU KOLIZIJE ZAKONOV IN PRISTOJNOSTI V STATUSNIH, RODBINSKIH IN DEDNIH RAZMERJIH
Ta zakon predpisuje pravila za reševanje kolizije republiškega zakona oziroma zakona avtonomne pokrajine z zakoni drugih republik na področju statusnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, zakonske zveze, razmerij med starši in otroki, posvojitvenih razmerij, skrbniških razmerij in dednih razmerij, kakor tudi za reševanje kolizije pristojnosti med republiškimi oziroma pokrajinskimi organi z območja raznih republik v razmerjih z omenjenih pravnih področij.
Ta zakon predpisuje tudi pravila o pristojnem pravu, kadar je s predpisi Socialistične federativne republike Jugoslavije ali z mednarodno pogodbo določeno, da se za pravna razmerja iz 1. člena tega zakona uporabi pravo Socialistične federativne republike Jugoslavije, oziroma da je za odločanje o teh razmerjih pristojen organ Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Če napotuje pravo druge države, da je treba za pravice in obveznosti državljana SFRJ v razmerju iz 1. člena tega zakona uporabiti kot pristojno pravo Socialistične federativne republike Jugoslavije, se uporabi kot pristojno pravo Socialistične federativne republike Jugoslavije pravo tiste republike oziroma avtonomne pokrajine, na območju katere ima ta stalno prebivališče; če nima stalnega prebivališča na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije, pa se uporabi pravo tiste republike, katere državljan je, če s tem ali z drugim zveznim zakonom ni drugače določeno.
Če je treba po pravilih mednarodnega prava uporabiti za pravice in obveznosti tujega državljana kot pristojno pravo tiste države, katere državljan je, se uporabi za osebo brez državljanstva ali za tistega, katerega državljanstva ni mogoče ugotoviti, pravo tiste republike oziroma avtonomne pokrajine, na območju katere ima takšna oseba stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče.
Če oseba iz prvega odstavka tega člena nima stalnega oziroma začasnega prebivališča na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije, pravila mednarodnega prava pa napotujejo na uporabo prava Socialistične federativne republike Jugoslavije, se uporabi pravo tiste republike oziroma avtonomne pokrajine, katere organ je pristojen za odločanje o določenem razmerju.
Če s tem ali z drugim zveznim zakonom ni drugače določeno, je pravni akt glede oblike veljaven, če je sestavljen po pravu republike oziroma avtonomne pokrajine, kjer je bil izdan, ali po pravu republike oziroma avtonomne pokrajine, kjer nastane njegov pravni učinek, ali po pravu, ki ga je treba uporabiti glede na njegovo vsebino.
Pravni akt, ki se nanaša na nepremičnino, je glede oblike veljaven, če je sestavljen po pravu tiste republike oziroma avtonomne pokrajine, na območju katere je nepremičnina.
Če s tem ali z drugim zveznim zakonom ni določeno, katero pravo se uporabi za pravno razmerje na področjih, ki jih obsega ta zakon, se uporabi za to razmerje pravo tiste republike oziroma avtonomne pokrajine, katere organ je pristojen za odločanje o takem razmerju.
Če nastane ob ugotavljanju pristojnega prava spor o dejstvih ali o obstoju oziroma neobstoju pravnega razmerja ali pravic, na podlagi katerih se določi pravo republike oziroma avtonomne pokrajine, ki se uporabi za zadevno pravno razmerje, se odloča o sporu o teh dejstvih oziroma obstoju ali neobstoju pravnega razmerja ali pravic po pravu tiste republike oziroma avtonomne pokrajine, katere organ odloča o tem.
Če je treba po tem zakonu za določeno pravno razmerje fizične osebe uporabiti pravo republike, katere državljan je oseba, se uporabi za državljane Socialistične republike Srbije, ki ima stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče na območju avtonomne pokrajine, pravo avtonomne pokrajine, če je tako razmerje urejeno s pravom avtonomne pokrajine, gre pa za kolizijo zakonov drugih republik z zakonom avtonomne pokrajine.
II. Pravo, ki se uporabi v statusnih razmerjih
Pravna sposobnost in opravilna sposobnost državljana SFRJ se ugotavljata po pravu republike oziroma avtonomne pokrajine, na območju katere ima ta stalno prebivališče.
Če državljan SFRJ nima stalnega prebivališča na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije, se njegova pravna sposobnost in opravilna sposobnost ugotavljata po pravu tiste republike, katere državljan je.
Če državljan SFRJ ni opravilno sposoben po pravu republike oziroma avtonomne pokrajine, na območju katere ima stalno prebivališče, se njegova opravilna sposobnost ugotavlja po pravu tiste republike, katere državljan je.
Lastnost družbene pravne osebe, njena dejavnost in pooblastila v pravnem prometu s tretjimi osebami se ugotavljajo po pravu republike oziroma avtonomne pokrajine, na območju katere je sodišče, v katerega sodni register je vpisana ta pravna oseba, oziroma po pravu, po katerem je bila ustanovljena, če vpis v sodni register ni obvezen.
Lastnost civilne pravne osebe, njeno delovno področje in pooblastila do tretjih oseb se ugotavljajo po pravu republike oziroma avtonomne pokrajine, po katerem je bila ta pravna oseba ustanovljena.
Za omejitev ali odvzem opravilne sposobnosti državljana SFRJ se uporabi pravo republike oziroma avtonomne pokrajine, na območju katere ima ta stalno prebivališče; če nima stalnega prebivališča na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije, pa se uporabi pravo tiste republike, katere državljan je.
Za razglasitev pogrešanega državljana SFRJ za mrtvega in za dokazovanje smrti se uporabi pravo republike oziroma avtonomne pokrajine na območju katere je imel ta stalno prebivališče tedaj, ko je bil pogrešan; če ni imel stalnega prebivališča na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije, se uporabi pravo tiste republike, katere državljan je bil tedaj, ko je bil pogrešan.
III. Pravo, ki se uporabi v razmerjih v zakonski zvezi ter razmerjih med starši in otroki, posvojitve in skrbništva