TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožbe višjega državnega tožilca se sodba sodišča prve stopnje glede dejanja pod točko A/II izreka po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

zoper obdolženega A. A. (osebni podatki v sodbi sodišča prve stopnje)

po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku

zavrne obtožba,

da je pri vodenju gospodarske dejavnosti, zato da bi komu drugemu pridobil premoženjsko korist, zlorabil svoj položaj glede razpolaganja s tujim premoženjem, s tem da je kot predsednik zadruge B. z.b.o., ..., točno neugotovljenega dne v januarju 2012, v nasprotju z dolžnostjo delovati v dobro zadruge skladno z določili 32. člena Zakona o zadrugah (ZZad), odredil plačilo računa družbe C. d.o.o., št. 11-360-000023 z dne 29. 12. 2011, v znesku 12.060,00 EUR, čeprav je vedel, da je račun fiktiven in z njim zaračunana storitev svetovanja s strani družbe C. d.o.o. ni bila nikoli opravljena, z odreditvijo plačila navedenega fiktivnega računa pa tako ravnal z namenom pridobiti družbi C. d.o.o., na škodo zadruge B. z.b.o., protipravno premoženjsko korist v višini 12.060,00 EUR, ker pa po posredovanju podpredsednice upravnega odbora B. z.b.o., D. D., ki je plačilu računa zaradi ugotovljene fiktivnosti nasprotovala, do plačila računa ni prišlo, je dejanje ostalo pri poskusu,

s čimer naj bi storil poskus kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena v zvezi s 34. členom Kazenskega zakonika (KZ-1).

II. Pritožba višjega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Ob upoštevanju tretjega odstavka 91. člena KZ-1 in drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je desetletni zastaralni rok že potekel.