TFL Vsebine / TFLGlasnik

Na podlagi prve točke 3. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju: ZKme-1)[1] je kmetijska dejavnost definirana kot gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev, in dejavnosti, ki so v predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, navedene pod »01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin«, »01.2 Gojenje trajnih nasadov«, »01.3 Razmnoževanje rastlin«, »01.4 Živinoreja«, »01.5 Mešano kmetijstvo« in »01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov«.

Glede na naravo dela se v kmetijstvu, zaradi večjega obsega dela v določenih časovnih obdobjih, pojavljajo potrebe po dodatni fleksibilnejši zaposlitvi, pri čemer je možno delo opravljati na različnih pravnih podlagah.[2] Tako se lahko delo opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas ter drugih oblikah pogodb delovnega prava (na primer pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, ipd.). Poleg delovnopravnih pogodb je mogoče opravljati delo tudi na podlagi pogodb civilnega prava, denimo na podlagi pogodbe o delu, avtorske pogodbe ipd. Poleg teh oblik pogodb pa je bila z ZKme-1E sprejeta tudi pogodba o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, ki je začela veljati s 1. julijem 2018.

Pogodba o začasnem ali občasnem delu je pogodba civilnega prava in je definirana v ZKme-1 od 105.a do 105.e člena. Bistvene značilnosti pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu so, da gre za pogodbo civilnega prava in pomeni izjemo od prepovedi dela po pravilih civilnega prava kot to določa drugi odstavek 13. člena[3] Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)[4]. Za začasno ali občasno delo se v kmetijstvu uporabljajo določbe ZDR-1 o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enaki obravnavi glede na spol, prepovedi dela otrok, delovnem času, odmorih in počitkih, odškodninski odgovornosti, varstvu nekaterih kategorij delavcev glede prepovedi opravljanja del ter varstvu osebnih podatkov. Za začasno ali občasno delo v kmetijstvu se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Trajanje začasnega ali občasnega dela je časovno omejeno, prav tako pa je omejeno tudi plačilo za opravljeno začasno ali občasno delo.

Vse prej navedene značilnosti pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu predstavljajo obliko prekarnega dela, kar pa izvajalcu ne zagotavlja dostojnega dela, niti mu ne omogoča kontinuiranega dohodka, še manj pa varstva zaposlitve. Iz tega razloga bi moral zakonodajalec varovati trdnejšo obliko delovnega razmerja, saj s prekarnimi oblikami pogodb le slabimo delovna razmerja. Poleg tega že same določbe ZDR-1 posebej določajo opravljanje sezonskega dela, ki je značilna za kmetijsko dejavnost, zato se na splošno postavlja vprašanje potrebnosti pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu po določbah ZKme-1.

Glede potrebe po uvedbi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu menim, da je zakonodajalec – glede na to, da se lahko na podlagi določb ZDR-1 sklene pogodba o zaposlitvi tudi za opravljanje sezonskega dela, ki po svoji naravi traja največ tri mesece v koledarskem letu in da za njeno sklenitev ni potrebna niti javna objava prostega delovnega mesta – v določbah ZDR-1 že sledil večji fleksibilnosti zaposlovanja v kmetijstvu. Poleg tega gre po določbah ZDR-1 za kakovostno delovno razmerje, ki zaposlenemu omogoča kontinuirano delo in dohodek ter vse druge pravice, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Tega namreč izvajalec pri pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, ki je civilnopravna pogodba, nima. Zato bi zakonodajalec moral varovati trdnejše delovno razmerje, ne pa uvajati nove oblike civilnopravnih pogodb za opravljanje dela, pri čemer bi delo, ki se opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, moralo imeti prednost.

---

[1] Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21 in 44/22.

[2] Več o tem v Suzana Pisnik: Forms of Employment in Agriculture, v: Pravnik, št. 7-8/2021.

[3] Če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4., v povezavi z 22. oziroma 54. členom ZDR-1, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.

[4] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZposS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZčmIS-A, 202/21– odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1.