TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se v delu zoper II. točko izreka sklepa zavrže.

II. Pritožbi se v delu zoper stroškovno odločitev delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v delu izpodbijanega dela (III. točki izreka) spremeni tako, da se v tem delu pravilno glasi:

»Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v znesku 877,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.«

III. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijani I. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče daje v postopku zaradi motenja posesti varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ) in je zato v teh pravdah brez pomena, ali tožena stranka izvršuje posest na podlagi pravice do posesti. Edino izjemo od tega pravila predstavlja ugovor toženca, da je v drugi (petitorni) pravdi, ki je tekla vzporedno, pridobil pravico do posesti (pravilo petitorium absorbet possessorium). Toženec se na podlagi tega pravila v posestnem sporu lahko izjemoma sklicuje na svojo pravico do posesti, pri čemer je ugovor upošteven, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. V takem primeru tožnik, ki bi v posestnem sporu uspel dokazati zadnje posestno stanje in toženčev poseg v posest, s tožbo ne bo uspel, saj ne uživa več posestnega varstva, ker v predhodnem petitornem sporu ni uspel dokazati svoje pravice. Navedeno pravilo pa se lahko uporabi le, če je prišlo do petitorne rešitve spora med trajanjem posestne pravde, ali če je prišlo do petitorne rešitve spora neposredno pred začetkom posestne pravde.