Odlok o razglasitvi Gradu Hmeljnik za kulturni spomenik državnega pomena

3824. Odlok o razglasitvi Gradu Hmeljnik za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Gradu Hmeljnik za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

Hmeljnik – Grad (EŠD 175).

Enota ima zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Grad Hmeljnik je prostorska dominanta. Jedro stavbe izhaja iz romanskega obdobja. Grad so v poznem srednjem veku prezidali. V dobi turških vpadov so zgradili dvojno, s stolpi utrjeno obzidje. V renesansi je grad dobil reprezentativno arkadno dvorišče. Med drugo svetovno vojno je bil grad zažgan in po vojni delno rekonstruiran.

Spomenik obsega zemljišča, parcelne številke: *51, *54, 2216 (del), 610/5, 640, 641, 642, 648/2, 654/2, vse k.o. Zagorica.

Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Meja vplivnega območja je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: zavod).