TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Stališče sodne prakse je, da ima tujec izbirno pravico, ali zahteva plačilo odškodnine v devizah ali v tolarjih, če gre za odškodninsko terjatev, ki predstavlja pristno valutno terjatev. Pristna valutna terjatev je denarna terjatev, pri kateri je dolžna vsota izražena v tuji valuti, plačilo pa je potrebno izvršiti v plačilnih sredstvih, ki se glasijo na tujo valuto. Pristna valutna terjatev pa bi bila v spornem primeru lahko le zahtevek tožnice za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pa po svoji naravi ne more biti pristna valutna terjatev. Nepremoženjska škoda namreč ne more nastati v tuji valuti. Odškodnina za nepremoženjsko škodo je po svojem bistvu zadoščenje in jo sodišče odmeri v skladu z določbami materialnega prava, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera. Po Zakonu o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Ur.l.RS, št.17/91) je treba v skladu z Zakonom o denarni enoti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št.17/91) v Republiki Sloveniji kot plačilno sredstvo uporabljati bankovce in kovance, ki se glasijo na tolarje in stotine, zato lahko sodišče dosodi plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo le v tolarjih in stotinih. Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno odločilo, da je primarni tožbeni zahtevek tožnice za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v tuji valuti neutemeljen.