TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 491,59 EUR stroškov odgovora na revizijo v petnajstih dneh po prejemu te sodbe, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V vsakem sporu materialno dokazno breme ves čas nosi tožnik, medtem ko se procesno dokazno breme (strankina dolžnost predlagati dokaz) med dokaznim postopkom med pravdnima strankama premešča. Stranka, ki nosi materialno dokazno breme, tako z uspešnim dokazom prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ta pa se bo z nasprotnimi dokazi trudila ovreči aktualni dokazni uspeh. Sodišče nato oceni, ali je bila pri tem uspešna ter svojo oceno tudi obrazloži. V konkretni pravdi med strankama ni bilo sporno, da je tožnica izročila revidentu denar v hrambo. Tako je bila pravilna ocena obeh sodišč, da je bilo procesno dokazno breme glede dejstva, ali je bil denar tožnici vrnjen, prenešeno na revidenta. Višje sodišče je tožencu dokazovanje celo olajšalo z znižanjem dokaznega standarda, vendar je odločilo, da svojih trditev ni uspel dokazati niti s stopnjo pretežne verjetnosti. Sodišče je v izpodbijani sodbi jasno ter prepričljivo argumentiralo svoje stališče, zakaj je bil revident pri tem neuspešen.

Ker je pritožbeno sodišče upoštevalo metodološke napotke iz 8. člena ZPP in pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu ter ustrezno znižalo dokazni standard, ni zagrešilo zatrjevanih procesnih kršitev določb pravdnega postopka. Glede na to, da je sodišče ravnalo v polju proste presoje in je svojo dokazno oceno razumno utemeljilo, prav tako ni utemeljeno revidentovo sklicevanje na kršitve Ustave.