TFL Vsebine / Pravni letopis

Zavarovanje dokazov po zakonodaji o intelektualni lastnini zagotavlja veliko učinkovitejše, vendar tudi veliko bolj invazivno varstvo od klasičnega zavarovanja dokazov po pravilih pravdnega postopka. Zanaša se namreč na pravo začasnih odredb, pri katerih je mogoče doseči prisilno izvršbo. To je mogoče tudi brez poprejšnjega zaslišanja nasprotne stranke, katere pravna sredstva niso suspenzivna. Institut je bil uzakonjen leta 2006, prvič pa uporabljen šele leta 2018. Prispevek opisuje to prvenstveno uporabo. Zaradi njegove silovitosti je institut treba razumeti v širšem kontekstu, ki ga sestavljajo idejni tok, ki zavrača absolutizacijo načela nemo contra se edere tenetur in primerjalnopravno pridobiva veljavo, direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ter britansko in francosko pravo, po katerih se je zgledoval evropski zakonodajalec, in nenazadnje naše ustavno pravo. Prispevek se dotika vseh naštetih tem. Njihovo razumevanje omogoča iskanje ustreznih ravnovesij med zagotavljanjem učinkovitega sodnega varstva imetniku pravice intelektualne lastnine in varstvom upravičenih interesov nasprotne stranke, kar je prikazano ob povzetku navedene prvenstvene uporabe.

Evidence preservation affords a much more effective, albeit a much more invasive protection under intellectual property statutes than conventional evidence preservation in general civil procedure law. It relies on the law of interim measures. These can be enforced inaudita altera parte, whose legal remedies are non-suspensive. The measure was enacted in 2006 but only first used in 2018. The article details its first application. Because of its forcefulness, it is imperative the measure be understood in its broader context: the rejection in contemporaneous comparative law of the absolute principle of nemo contra se edere tenetur, the Enforcement Directive as well as British and French law that inspired the European legislator, and our own constitutional law. The paper touches upon all of these topics. Understanding them allows for the search of the right equilibrium between providing effective protection to the IPR holder while at the same time protecting the counterparty’s legitimate interests. An attempt at this calibrating exercise is shown in a case-study of the abovementioned pioneering application.

Preserving Evidence in IP-Rights Enforcement Context: Slovenian Experience