TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-349/18, Mp-1/18, Mp-2/18 z dne 29. 11. 2018 se izvrši tako, da Ustavno sodišče v pritožbenem postopku: zavrne pritožbo, če ne ugotovi nepravilnosti oziroma če ugotovi take nepravilnosti, ki niso vplivale ali ne bi mogle vplivati na izid volitev; ugodi pritožbi, delno ali v celoti razveljavi volitve in odredi razpis ponovnih volitev, če ugotovi nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid volitev.   Če Ustavno sodišče ugodi pritožbi, delno ali v celoti razveljavi volitve in odredi razpis ponovnih volitev, Državna volilna komisija v osmih dneh po vročitvi odločbe Ustavnega sodišča razpiše ponovne volitve. Odlok Državne volilne komisije o razpisu ponovnih volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.   Pritožbi zoper sklep Državnega sveta št. 020-09-2/20/2 z dne 12. 12. 2022 se ugodi, sklep Državnega sveta št. 020-09-2/20/2 z dne 12. 12. 2022 se odpravi in volitve člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa se razveljavijo v delu, ki se nanaša na končno glasovanje.   Državna volilna komisija razpiše volitve člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa v razveljavljenem obsegu v osmih dneh od prejema odločbe Ustavnega sodišča. Odlok Državne volilne komisije o razpisu ponovnih volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.   Pritožnica sama nosi stroške postopka s pritožbo.

Pogoj, da se pri določitvi števila elektorjev upoštevajo le člani interesne organizacije, ki poklicno opravljajo določeno dejavnost, določa že Zakon o Državnem svetu (drugi odstavek 2. člena, četrta alineja prvega odstavka 34. člena in drugi odstavek 34. člena Zakona o Državnem svetu), glede razlage tega pogoja pa obstaja tudi ustaljena ustavnosodna presoja in sodna praksa Vrhovnega sodišča. Odločitev Državne volilne komisije, da se na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o Državnem svetu v seznam elektorjev vpiše le en elektor pritožnice, ker pritožnica ni izkazala pogoja poklicnega udejstvovanja svojih članov na področju kulture, saj je navedla zgolj število članov, ki naj bi se poklicno udejstvovali na področju kulture, in način opredelitve tega števila, ne da bi predložila kakršnakoli dokazila, je zakonita ter v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo in sodno prakso Vrhovnega sodišča.   Določbe Zakona o Državnem svetu, ki kot pogoj za kandidiranje določajo poklicno opravljanje dela oziroma dejavnosti na področju kulture in športa, je treba razumeti tako, da ta pogoj izpolnjujejo ne le kandidati, ki opravljajo delo oziroma dejavnost izključno na tem področju, temveč zadošča, če delo oziroma dejavnost na področju kulture in športa poklicno opravljajo v pomembnem delu. Pri razlagi zakonskega pogoja, da morajo kandidati poklicno opravljati delo na določenem področju, veljajo smiselno enaka stališča kot pri razlagi pogoja, da se pri določanju števila elektorjev določene poklicne organizacije upoštevajo le tisti člani, ki poklicno opravljajo določeno dejavnost. Zakon o Državnem svetu namreč določa enake pogoje za izvrševanje aktivne in pasivne volilne pravice pri volitvah članov Državnega sveta za določeno področje.   Ustavno sodišče je presodilo, da Tomaž Horvat ne opravlja poklicno dejavnosti na področju športa v smislu četrte alineje prvega odstavka 34. člena Zakona o Državnem svetu. To pomeni, da je bila njegova kandidatura za člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa nezakonita, Državni svet pa je potrdil mandat izvoljenemu kandidatu, ki ne more biti član Sodnega sveta – predstavnik za področje kulture in športa, ker ne izpolnjuje zakonskega pogoja, da poklicno opravlja delo na področju športa. Ugotovljena nezakonitost je nedvomno vplivala na volilni izid, saj je bil izvoljen kandidat, ki ne izpolnjuje zakonskega pogoja za kandidiranje in zato ne more biti član Državnega sveta – predstavnik za področje kulture in športa.